Na nas se je obrnila bralka, zaposlena v zdravstvu, ki se je znašla v neljubi situaciji. Doma je opravila test za samotestiranje, ki je bil pozitiven, zato se je odpravila po potrditveni hitri test. Kot je opisala svojo izkušnjo, ji brisa niso odvzeli po navodilih iz nazofarinksa, ampak 'na pol' in test je pokazal negativno. Enako se je, kot pripoveduje, ponovilo na drugem odvzemnem mestu. Nato se je odpravila v zdravstveni dom, kjer so ji po temeljitem odvzemu brisa okužbo potrdili tako z brisom odvzetim iz nosa, grla in testom PCR.
Kot je zapisala naša bralka, ki je vztrajala pri ponovitvah testiranj, saj je imela značilne simptome za novi koronavirus, si ne predstavlja, da bi bila neodgovorna do sebe in drugih ter bi virus širila naokoli po rezultatih iz testirnih točk, ki sta bila negativna.
Druga bralka pripoveduje, da je doma testirala svojo hčerko pred odhodom v vrtec in test je bil pozitiven. Na hitrem testu je bil rezultat negativen. Zdravnica jo je poslala še na testiranje PCR in test je bil pozitiven. "Če ne bi opravila vseh teh treh testiranj, ki mnogim niso na razpolago, bi bolnega otroka poslala v vrtec in okužba bi se lahko razširila še na veliko otrok."
Koliko so državo v letu 2021 stali hitri testi?
Da hitri testi niso povsem zanesljivi in da so se pojavljali tudi pomisleki o ustreznosti dobavljenih kompletov za testiranje, ni nič novega. A vseeno se zaradi zelo različnih izkušenj testiranih poraja vprašanje strokovnega odvzema brisa pri izvajalcih. Na Ministrstvo za zdravje smo zato naslovili vprašanja o tem, kakšni so kriteriji, ki jih morajo izpolnjevati izvajalci, da lahko pooblaščeno jemljejo brise za potrditev za okužbo na novi koronavirus. Nenazadnje je država, kot so nam podatke posredovali iz ministrstva, za hitre teste v povprečju na dan leta 2021 za izvajalce v javni mreži namenila 180.560,17 evra oziroma 65.904.461,81 evrov na 365 dni.
Po podatki Zavoda za zdravstveno zavarovanje je številka še višja, in sicer skupna vrednost obračunanih zahtevkov izvajalcev storitev za hitre antigenske teste v letu 2021 znaša 86.244.931 evrov. Kot pri tem pojasnjujejo na ZZZS, še ne gre za povsem zaključene podatke. Razlika med podatki ministrstva in ZZZS pa je, kot so pojasnili na slednjem, v tem, da se podatki ministrstva nanašajo samo na že plačana testiranja: "Gre za utemeljene razlike, ki so posledice časovnih zamikov v mesečni dinamiki plačil, saj Ministrstvo za zdravje neposredno ne plačuje izvajalcev, posledično pa so zahtevki izvajalcev do ZZZS na določen dan ali mesec večji, kot pa jih je Ministrstvo za zdravje na podlagi skupnega zahtevka ZZZS že plačalo zaradi enomesečnega zamika, ZZZS pa nato na tej podlagi povrnil izvajalcem v naslednjem mesecu. Zato poudarjamo, da tovrstno plačevanje poteka tekoče in brez zamud skladno s predpisanimi roki. Naši podatki se torej ne nanašajo na že plačana testiranja, ampak na obračunana in še ne v celoti plačana testiranja zaradi omenjenega časovnega mesečna zamika v dinamiki plačil."
Kdo izvaja nadzor nad izvajalci? 'Pravilnost odvzema brisa je odgovornost izvajalca zdravstvene dejavnosti'
Kot so pojasnili na Ministrstvu za zdravje, je pravilnost odvzema brisa odgovornost izvajalca zdravstvene dejavnosti, tako kot velja za vse ostale posege, kot je odvzem krvi. Odvzem brisa za izvedbo preiskave pa lahko izvede le oseba s pridobljenimi kompetencami za odvzem brisa. Večinoma pridobijo te kompetence zdravstveni delavci v okviru izobraževanja (npr. zdravniki, zobozdravniki, DMS), lahko so usposobljeni že kot študenti, npr. študenti medicine.
Zanimalo nas, je kdo torej vrši nadzor nad pravilnim odvzemom brisov in ravnanjem z vzorci in ali so doslej zaznali kakšne nepravilnosti. Ministrstvo z informacijami o morebitnih nepravilnostih pri odvzemu brisa za hitre teste ne razpolaga.
Kot odgovarjajo na Ministrstvu za zdravje, lahko testiranje izvajajo vsi izvajalci zdravstvene dejavnosti. Testiranja na stroške proračuna RS pa izvajalci v javni mreži. Na vprašanje, kdo, kako in kolikokrat preverja, ali izvajalci brise jemljejo ustrezno, na ministrstvu pojasnjujejo, da je za pravilnost izvedbe zdravstvene storitve odgovoren izvajalec zdravstvene dejavnosti, pri čemer zagotavlja strokovno, kakovostno in varno storitev ter ima vzpostavljen interni nadzor. Skladno s podeljenimi javnimi pooblastili so za strokovni nadzor sicer pristojni Zdravniška zbornica Slovenije, v kolikor gre za delo zdravnika, Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije, v kolikor gre za delo izvajalca zdravstvene nege, Zbornica laboratorijske medicine Slovenije, v kolikor gre za delo izvajalca laboratorijske medicine.
Ker se bo zaradi spremembe protokola, s katerim želijo razbremeniti testiranje PCR, količina opravljenih hitrih testov verjetno povečala, nas je zanimalo, koliko se bodo po ocenah ministrstva povečala sredstva, namenjena za hitro testiranje. Kot odgovarjajo, glede na spreminjajoče se število okuženih v tem trenutku ni izdelane ocene o povečanju sredstev.
Kot je zadevo komentirala dr. Bojana Beović, bi nadzor nad izvajalci morala izvajati zdravstvena inšpekcija. Kot je povedala, so hitri antigenski testi slabše občutljivi, tako da če nekdo test ponovi v roku enega dneva, lahko ne gre nujno za težavo v odvzemu, ampak enostavno ti antigeni niso več zaznavni, tu je veliko dejavnikov, ki na to vplivajo, opozarja. Če je test negativen in se nekdo res počuti bolnega, je smiselno test ponoviti, še svetuje.
