Nekateri mladi ob vprašanju, kaj menijo o uvedbi ukrepov, podobnih avstralskim, odgovarjajo, da ne vedo, kaj bi v tem primeri počeli. Z mladimi, ki trpijo digitalno zasvojenost, se srečuje tudi terapevt in vodja Centra za zdravljenje odvisnosti v ZD Nova Gorica Miha Kramli, ki je sicer v oddaji 24UR ZVEČER poudaril, da delo s pomočjo nove tehnologije ni nekaj slabega.
"Ko človek nekaj dobrega dela, je narava zelo milostna - začutimo utrujenost, naveličanost, potrebo po distanci. Delo s pomočjo nove tehnologije ne zasvoji. Povsem druga zgodba pa je, ko gre oseba na družbena omrežja, razne aplikacije, spletne igre, ko naš možganski sistem reagira drugače," je poudaril. Posameznik lahko namreč na ta način izgubi nadzor nad časom, ki ga preživi na zaslonum, nad denarjem in osebnim življenjem.
Jasen je, da je vedno več otrok, mladostnikov in odraslih, "ki ne živijo več svojega življenja, ampak igrajo vloge". "Če smo po šest, osem ur izpostavljeni temu, naš možganski sistem slednje vzame tako za svoje, da mu teh 20 oz. 40 centimetrov, ko igra igrice pomeni vse. Tam dobi sprostitev, zadovoljstvo, pomiritev. Njemu je tako lepo, da potem ne more sprocesirati obzorja in realnega življenja," je pojasnil.
Kaj pa digitalna demenca? Tu gre za celotno signalizacijo monitorja, ne le za svetlobo ali vsebino, je jasen. "Ta signalizacija vpliva na možganski sistem, da je v enem dnevu tako obremenjen, kot je bil včasih v dveh letih. Možgani takrat poiščejo zaščito - sprocesirajo zgolj lahke in všečne podatke. Možgani ne zmorejo shraniti prezahtevnih podatkov. Čez čas se torej te osebe ne morejo niti naučiti," še opozarja.
Celoten pogovor si oglejte v priloženem videoposnetku.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.