Dve leti od katastrofe: deroče reke in plazovi odnašali hiše, ceste, mostove

Reke so pred dvema letoma prestopile bregove, potoki so se spremenili v hudournike, prožili so se številni plazovi, zalivalo in odnašalo je hiše, podiralo mostove. Mnogi kraji so bili popolnoma odrezani od sveta.

V Dravograd je bilo pred tem mogoče po treh cestah, a 4. avgusta so bile vse tri povezave pretrgane. Proti Mariboru je bila v dolžini 40 kilometrov cesta zasuta s številnimi plazovi, proti Slovenj Gradcu je odneslo most, cesto proti Ravnam pa je zalila Meža.

Enako je bilo proti Črni na Koroškem, prebivalce so oskrbovali s helikopterjem. Kmalu je postalo jasno, da je Slovenijo doletela katastrofa, kakršne še ni bilo. "Ko pomislimo za nazaj, ko je bil ob petih zjutraj sprožen alarm za splošno nevarnost, je bilo kaotično, kritično," se tistega obdobja spominja poveljnik PGD Prevalje Matic Hip.

Šele ko so se po dveh dneh padavine nekoliko umirile, so bile vidne katastrofalne posledice. Porušene so bile številne stavbe, več tisoč ljudi je moralo zapustiti svoj dom. "Prišli so gasilci in takoj smo morali iti, grozil je namreč še en plaz. Še živali so mi ostale v hlevu," pripoveduje Andrej Špilar, njegova soproga Ljudmila Špilar pa: "Dva meseca sva bila pri sinu." V hiši namreč nista mogla živeti.

Predvsem na začetku so odločilno vlogo odigrale lokalne skupnosti, pa tudi medsebojna pomoč. "Enotnost, povezanost in pripravljenost pomagati sočloveku, ki se je pokazala takrat, ti daje upanje, da če se to še kdaj ponovi, ne bomo sami," pravi župan Dravograda Tone Preksavec.

Tudi pri odstranjevanju posledic so pomagali vsi – prijatelji, sorodniki, prostovoljci in vojaki. Sledila je dolgotrajna in draga sanacija. Marsikje promet še vedno poteka po nadomestnih mostovih, samo v občini Dravograd so za sanacijo lokalnih cest porabili 14 milijonov evrov, še skoraj enkrat toliko pa potrebujejo, da vse dokončajo.

"Več deset kilometrov cest smo sanirali, zgradili številne podporne zidove, mostove – tudi tistega, ki ga je odnesla reka Mislinja," dodaja župan Preksavec, ki verjame, da bodo zastavljeno tudi do konca uresničili. Življenje se je počasi vrnilo v stare tirnice, a strah in grdi spomini so ostali.

V noči na 4. avgust 2023 so Slovenijo zajele izredne padavine, ki so za seboj pustile katastrofalne posledice. Vodotoki so marsikje z rekordnimi pretoki odnašali mostove, hiše in drugo premoženje. Najbolj prizadeta so bila območja Koroške, Savinjske doline, Gorenjske in osrednje Slovenije. Najhujše poplave v zgodovini Slovenije so prizadele dve tretjini države oziroma 183 občin.

Ob dogodku in odpravljanju njegovih posledic je umrlo sedem ljudi, številni pa so za las ubežali najhujšemu. Porušenih je bilo skoraj 40 domov, razseljenih pa blizu 650 ljudi.

Takoj po ujmi so stekla intervencijska dela, mnogi so prizadetim pomagali s prispevki in delom, prišla je tudi pomoč iz tujine.

Skupna škoda zaradi poplav avgusta 2023 je bila ocenjena na tri milijarde evrov. Do sedaj je država za obnovo namenila 1,181 milijarde evrov, do leta 2028 pa je predvidenih še dodatnih 2,5 milijarde evrov.

V zadnjih dveh letih je država med drugim zagotovila odškodnine lastnikom v poplavah poškodovanih hiš, ki se morajo zaradi ogroženosti objektov preseliti, sredstva za najem neprofitnih stanovanj in različne oblike socialne pomoči, sredstva za intervencijske ukrepe na državni infrastrukturi in sanacijo vodotokov, pomoč podjetjem in kmetom ter predplačila državne pomoči občinam. Ker nekatere od njih sredstev niso porabile v zastavljenem roku, jih bodo morale vračati.

Vlada je na podlagi posvetovanj s stroko za več kot 340 domov izdala sklepe o odstranitvi, ker ti zaradi poplav in plazov niso več varni za življenje. Večina poplavljencev se je odločila za izplačilo odškodnin, s katerimi si bodo stanovanjske objekte sami zgradili na novo. Občine so v zadnjem letu pospešeno sprejele tudi nove prostorske akte, ki bodo omogočili gradnjo omenjenih domov.

Na kritike občin glede dolgih in zapletenih birokratskih postopkov ter počasnem potrjevanju projektov obnove medtem pristojni odgovarjajo, da ozko grlo pri izvajanju sanacijskih programov predstavljajo omejeni kadrovski viri na vseh ravneh in posledično tudi slabša kakovost priprave projektov.