Na istih mestih dve leti kasneje

V regiji so razmeroma uspešno razrešili bivanjske stiske tistih, ki so izgubili streho nad glavo, čaka pa jih še veliko dela na infrastrukturi. Na Prevaljah podjetniki pravijo, da izgubljajo posle, ker začasnih mostov še niso nadomestili s stalnimi in predvsem - ustreznimi. "Veliko je bilo dobrega storjenega za ljudi, šepa pa strokovni nadzor," pravijo in svarijo državo, naj sanacije ne odmika v oddaljeno prihodnost.

Ko so koroške prometnice postale jezera, ko je zalivalo in uničevalo domove, so imeli prebivalci iz pregovorno od centra države odrezane regije za odločevalce le eno prošnjo: "Ne pozabite na nas, ko vse to mine."

Ob pogledu na središče Črne takrat in danes, domačin ocenjuje, da so obljubo v pretežni meri držali. Čeprav na cilju še nismo, črnjanska županja Romana Lesjak danes ocenjuje, "da je ta popoplavna obnova urejena do te mere, da lahko rečemo, da smo kolikor tolikor že varni pred potencialnimi novimi poplavami". 

Težave jim povzročata oddaljenost in pomanjkanje izvajalcev. Tudi nekatere državne instrumente so si predstavljali drugače, konkretno državno tehnično pisarno. "Predstavljala sem si, da bo na enem mestu kompletna ekipa, tako pa z isto ekipo kot pred poplavami, dejansko dva človeka, jaz in strokovni sodelavec, delava na tej popoplavni obnovi in temu dejansko težko slediva," priznava županja. 

Ob prometnici med Prevaljami in Mežico je Nužijev plaz, ki je še do meseca maja hromil cesto. Spodnji del je zdaj saniran, končne rešitve, kaj in kako z ogromnimi količinami materiala na vrhu plazu še ni. Iz česar izvira tudi strah tistih, ki živijo tik pod plazom.

Samoumevni v regiji še danes niso mostovi. Javnosti najbolj znan je Ambrožev most, ki ga je v le dnevu in pol z ekipo takrat postavil domači podjetnik.

Bregove rek so Slovenska vojska, nemška civilna zaščita in ob pomoči iz drugih evropskih držav povezovali tudi v drugih občinah. Tega na Prevaljah naj bi z novim nadomestili šele drugo poletje; kar jezi ljudi in gospodarstvo. Tamkajšnji podjetnik pravi, da vseh tovorov ne more prevažati. "Mi smo kar nekaj poslov izgubili predvsem zaradi zadev, ki so vezane na ta most, če ni pogojev za to, tudi posla ne dobiš," poslovanje po ujmi opisuje direktor podjetja Kolding Milan Košeljnik. 

"Vse je narobe, od varnosti cestnega prometa, do teh škarp, ki so se dodatno delale, dodatno se je omejil pritok reke, tako da pričakujemo ob večjem nalivu še več vode, ki bo šla čez škarpo," medtem opozarja predstavnik krajanov ob reki Meži v občini Prevalje Ivan Vaukan. 

Elektrike ni bilo, prav tako ne tekoče vode, telefonskih povezav, glavna cesta je bila uničena.

Ljubno - Trbiški graben - pred dvema letoma. Kjer je bila še dan prej asfaltirana cesta, je tekla deroča voda. Uničeni domovi, ki jih je odnesel plaz. 

Na vrhu Trbiža danes ostajajo ruševine stanovanjskih hiš. Plaz, ki je povsem zasul dve stanovanjski hiši, prav tako še ni saniran.

Z Rajkom Kosmačem smo se sprehodili do vrha Trbiža, kjer je nekoč stala njegova hiša in iz katere so se rešili sredi noči. "V petih minutah je bilo vse končano, mi smo šli skozi vrata ven, ker je že en majhen plaz nadstrešek podrl, pridemo ven in čez približno dve minuti je zašumelo, pogledal sem dol, hiše ni bilo več."

Izgubili so resnično vse in dve leti kasneje z družino še vedno živi v najemniškem stanovanju nad delavnico. "Prej nam je država najemnino plačevala, nekaj nam dajo za stroške, 50 evrov na osebo, drugače najemnina je bila kar 500 evrov, kar je strošek, sam imam 700 evrov pokojnine."

Obenem si z odškodnino države, ki so jo sicer prejeli šele novembra lani, v Ljubnem gradijo nov dom, a letos se vanj še ne bodo mogli vseliti. "Nimam kaj reči, smo dobili vsaj to odškodnino, samo malo smo bili razočarani, mi smo 14 dni po povodnji imeli parcelo, na papirje pa smo čakali leto in pol."

Brez doma je tistega usodnega petka ostal tudi Nejc Zager. S partnerico in tremi majhnimi otroki. "Takrat sva stala na vrh hiške, v bistvu so se videli samo slemenjaki, sva takrat prišla naravnost v tretje nadstropje skozi balkon."

In skozi okno je bil viden le hladilnik, na njem družinska fotografija. Družina, ki si danes prav tako gradi nov dom, gradbeno dovoljenje so dobili šele pred mesecem dni.

Danes pa z družino še vedno živi na vikendu, ki jim ga je odstopil sodelavec. V Trbižu mu ostaja le še kmetija. "Grozno je, še vseeno ob vsaki napovedi, mislim, da so tudi alarmi zdaj za vsako stvar prej, ob vsakem večjem neurju in takrat te stisne, ker ne veš, kaj bo."

Domačini Ljubnega si dve leti po katastrofi, ki jim je odnesla domove, počasi urejajo nova življenja, ostajajo pa spomini, ki bi jih najraje pozabili, dodajajo. 

Za kar četrt milijarde evrov škode so poplave, hudourniki in zemeljski plazovi povzročili v občini Kamnik, kjer je Kamniška Bistrica prestopila bregove na večjem območju svojega toka. Dlje časa sta bila v večjem delu občine prekinjena vodovodna napeljava in kanalizacijsko omrežje, več sto oseb so med ujmo evakuirali. Kako je tam danes? 

Medtem ko so morale tri družine svoj dom za vedno zapustiti, pa se je za večino občanov življenje vendarle vrnilo v stare tirnice. Med drugimi tudi za gospo Dafinko, ki je, kot pravi, zelo zadovoljna s sanacijo Kamniške Bistrice, ki jo vsakodnevno spremlja s svojega vrtička. "Delajo vsak dan, edino, če je dež. Upamo, da bo dobro, vedno imaš upanje."

Še veliko večje gradbišče je dobre tri kilometre gorvodno, kjer čez danes popolnoma nov most, sicer izmenično enosmerno, že vozijo avtomobili.

Zapleta se predvsem pri sanaciji usadov in plazov, pravijo domačini. V naselju Črna pri Kamniku, kjer sta brežina in vodotok povsem sanirana, nevarnost še vedno predstavlja manjši plaz.

Na sanacijo pa še vedno čaka tudi nekaj večjih plazov, tudi v Lanišah. Na občini so izris načrtov naročili že pred letom in pol, a zapleta se na strani države, pojasnjuje kamniški podžupan Uroš Pirc. "Trajajo postopki same pridobitve recenzij, načrtov, raznih soglasij, vseh teh stvari, tako da vse skupaj malo traja."

In ne le sanacija plazov, zamuja tudi finančna pomoč države, je nezadovoljen obrtnik, ki je v ujmi ostal brez celotne proizvodnje. "Za strojne inštalacije smo dobili kar relativno hitro, kar se pa tiče gradbenih del, pa do danes ni bilo nič oziroma smo dobili šele pol leta nazaj podatke, kaj rabimo, kakšen postopek bo stekel, da dobimo odškodnino," stanje danes opisuje lastnik mizarskega podjetja iz Črne pri Kamniku.

Pod črto torej: večino prizadete infrastrukture so na Kamniškem že obnovili, zapleta se le pri večjih plazovih, tako prebivalci kot občinski uradniki pa si od države želijo hitrejših postopkov in manj birokracije.

"V dveh letih se vse škode ne da odpraviti, naš cilj je, da jo v petih letih," časovnico sanacije opisuje vodja službe za obnovo po poplavah Boštjan Šefic, ki zagotavlja, da obnova poteka intenzivno na vseh področjih, v stiku pa da so tako s posamezniki kot občinami. Več o poteku popoplavne obnove pa v spodnjem posnetku.