Dve leti po ujmi: kaj je bilo doslej narejenega, kaj še bo, kje se je zataknilo?

Dve leti po tem, ko je narasla Savinja s pritoki uničila domove, mostove, ceste in usodo številnih prebivalcev Zgornje in Spodnje Savinjske doline, so posledice katastrofe še vedno vidne. Obnova poteka, a mnogi poplavljenci še vedno živijo v začasnih bivalnih enotah. Škoda po ujmi je v Savinjski dolini znašala milijardo evrov.

Občina Braslovče je bila v ujmi med najhuje prizadetimi. Iz nekaterih delov se bodo morali ljudje za vedno izseliti, saj zanje ne morejo zagotoviti zadostne poplavne varnosti. Župan Tomaž Žohar pravi, da so doslej sanirali večje število občinskih cest ter šest večjih plazov, med katerimi so trije zelo močno ogrožali človeška življenja in premoženje, v skupni vrednosti dobrih 3,5 milijona evrov. Izvedli so tudi najnujnejšo sanacijo struge hudourniške Savinje, kar je stalo več kot tri milijone evrov.

Trenutno potekata izredno velika in pomembna projekta, ne le za občane Braslovč, ampak za širšo regijo, je povedal. V okviru prvega, vrednega okoli 25 milijonov evrov, z evropskimi sredstvi izvajajo protipoplavne ukrepe v Braslovčah in na Polzeli na okoli osmih kilometrih Savinje. Realizacija tega projekta je po njegovi oceni neprecenljiva, saj bo prinesel varnejše, mirnejše in kakovostnejše življenje za več kot 12.000 ljudi.

Drugi velik projekt v braslovški občini pa je selitev prebivalcev levega in desnega brega Letuške gmajne, ki je bila razdejana v povodnji. To bo največja trajna izselitev lokalnih prebivalcev po ujmi; v ostalih delih Slovenije je sicer še nekaj podobnih primerov, a je število manjše. "Gre za skupaj 145 domov samo v naši občini, ki jih sicer z nobenim protipoplavnim ukrepom ne moremo ustrezno zaščititi pred ogrožajočimi ponovnimi poplavami," je usodo Letuške gmajne opisal braslovški župan.

Kot je pojasnil, so v naselju Rakovlje, ki je nadomestna lokacija za Letuško gmajno, doslej s prostorskim aktom skoraj 19 hektarjev kmetijskih površin spremenili v stavbno zemljišče. Izdelan je tudi projekt izgradnje vse gospodarske javne infrastrukture v Rakovljah, trenutno pa poteka parcelacija. Žohar je ob tem izrazil upanje, da bodo parcele kmalu razdeljene vsem, ki se bodo zanje odločili. Prve hiše bi lahko začeli graditi spomladi naslednje leto, je ocenil.

V Občini Nazarje je največ škode v ujmi nastalo na javnih objektih. Zato so prednostno izvedli sanacijo Doma kulture Nazarje, Podružnične šole in vrtca v Šmartnem ob Dreti in Centralne čistilne naprave v Lokah pri Mozirju, je povedal župan Matej Pečovnik. Obnovili so tudi občinske ceste na odsekih Volog–Mali Rovt in Spodnje Kraše–Vrtačnik ter zgradili tudi nov prepust na Potoku 3 v Industrijsko-obrtni coni Prihova, ki bo bistveno izboljšal poplavno varnost celotnega območja. Skupna vrednost sanacijskih del je doslej v občini znašala 1,7 milijona evrov. Konec letošnjega junija so zaključili prvo fazo sanacije plazu na cesti Šmartno–Lipa-Vransko, ki je stala 134.000 evrov. Začeli so obnovo mostu v Kokarjah, ki zajema tudi obnovo vodovoda in ceste. Dela so ocenjena na okoli 550.000 evrov.

Sklep za preselitev je prejelo devet v ujmi prizadetih družin iz občine, od tega so štiri že same poiskale rešitev za nadaljnje bivanje, je povedal Pečovnik. Občina bo omogočila gradnjo 11 nadomestitvenih objektov, največ na območju Pod Slatino, in sicer za pet družin iz več krajev nazarske občine ter šest družin iz drugih občin. Zaključena je lokacijska preveritev za en objekt, družina je pred kratkim prejela gradbeno dovoljenje.

Občina trenutno izvaja aktivnosti za še pet lokacijskih preveritev. Letos načrtujejo začetek komunalnega urejanja območij Pod Slatino 1 in Pod Slatino 2, kjer bodo zgradili šest nadomestitvenih objektov. Odkup zemljišča za cesto in komunalno ureditev bo stal okrog pol milijona evrov.

V prihodnjem letu pa v Občini Nazarje med drugim načrtujejo začetek gradnje nove vodarne Letošč v naselju Volog. Kot je pojasnil Pečovnik, se v primeru močnega deževja voda v tem zajetju skali in jo je treba prekuhavati. Celotna investicija bo znašala približno pet milijonov evrov. Poleg tega želijo v letu 2026 zgraditi tudi nov most v Žlabru pri Mlinarju, vreden 350.000 evrov, ter končati drugo fazo sanacije plazu na cesti Šmartno–Lipa–Vransko v vrednosti okoli 360.000 evrov.

Občina Polzela je od ministrstva za naravne vire in prostor prejela predplačilo za izvedbo nujnih ukrepov za odpravo posledic ujme v višini 1,04 milijona evrov. Ta sredstva so namenili za sanacijo treh nujnih plazov in pripravo projektne dokumentacije za ogrožajoče plazove, je povedal župan Polzele Jože Kužnik.

Po njegovih besedah naj bi letos počrpali okoli pet milijonov evrov, pod pogojem, da bo državna tehnična pisarna za prijavljene projekte podala pozitivne recenzije. Letos tako občina načrtuje sanacijo petih plazov ter obnovo meteorne kanalizacije v delih poplavljenih naselij Breg pri Polzeli in Ločica ob Savinji, kjer je bilo v ujmi poškodovano omrežje odvajanja meteorne vode s cestišč. Prihodnje leto pa bodo sanirali še nekaj plazov v vrednosti okrog tri milijone evrov.

Na seznamu za preselitev je v polzelski občini le ena družina. Ta se doslej ni preselila, saj zanjo še niso našli primerne lokacije. Na prvotnem seznamu je bilo sicer osem družin, a so preostale umaknili s seznama.

Med regijami, ki jih je avgusta 2023 najbolj razdejala ujma, je bila tudi Koroška. Poplave in plazovi so v Mežiški dolini povzročili ogromno škodo, številne družine so izgubile domove. Danes so mnogi še vedno v začasnih bivališčih. Občine so zadovoljne s sodelovanjem s pristojnimi službami pri obnovi, opozarjajo pa na dolge birokratske postopke.

V koroški regiji, kjer je v divjanju narave nastalo za okoli 520 milijonov evrov škode, so iz sredstev solidarnostnega sklada EU doslej porabili okrog 50 milijonov evrov, predvsem za sanacijske in zaščitne ukrepe na vodotokih in cestah v občinah. Iz državnega proračuna so posamezne koroške občine prejele milijonska izplačila v okviru ukrepov za obnovo lokalne infrastrukture.

V Mestni občini Slovenj Gradec sanacija po ujmi teče vse od konca leta 2023. Trenutno izvajajo intenzivna gradbena dela na več ključnih lokacijah, med drugim na plazovih v Spodnjem Razborju in Pamečah ter na območjih Ozar in Gmajne. Poteka tudi sanacija več cest, in sicer na odsekih Gaberke–Velunje, Umek–Podvajska raven, Brezniška kapela–Ciganija ter Anžič–Bukovska vas. Obnavljajo tudi gozdne ceste s plazovi, in sicer odsek Radmanova bajta–Kranjčev mlin in Živartnik, Rdeški križ–Pinter, kjer gradijo 70 metrov dolgo pilotno steno, ter Križan–Ciganija, kjer poteka sanacija usada v dolžini 80 metrov. Dokončali so več pomembnih projektov, s katerimi so vzpostavili prevoznost cest, sanirali so plazove na Mrakovem hribu, ki so ogrožali stanovanjske objekte v Pamečah, zaključena je tudi zahtevna sanacija plazu Artviga v Spodnjem Razborju. Skupna ocena vseh sanacijskih del po ujmi v občini znaša dobrih 80 milijonov evrov. Doslej je občina uspešno zaključila 43 sanacijskih projektov v vrednosti dobrih 28 milijonov evrov.

Trenutno imajo v obravnavi 119 sanacijskih projektov – v fazi projektiranja jih je 54, na terenu pa jih izvajajo 22. Vseh 22 nameravajo dokončati še letos.

Na seznamu za preselitev po ujmi sta bili iz občine dve družini iz Razborja. Ena trenutno zaključuje gradnjo nove hiše in se bo predvidoma vanjo vselila avgusta. Del druge družine se je v novo hišo vselil lani poleti, drugi del te družine pa še išče primerno lokacijo za izgradnjo nadomestitvenega objekta.

V Občini Prevalje je na seznamu za preselitev 21 družin, od tega jih je sedem upravičenih do nadomestitvene gradnje. Kot so pojasnili, sta dve družini že rešili stanovanjsko vprašanje, dve pa se bosta v novi hiši preselili jeseni.

Za 14 družin iz večstanovanjskega bloka na Prevaljah ob Meži, ki je predviden za rušenje, je občina priskrbela začasna nadomestitvena stanovanja. Na občini so pojasnili, da želijo ti stanovalci sami poskrbeti za nove domove. Občina je sicer nameravala zgraditi nov večstanovanjski objekt, a od države ni uspela pridobiti potrebnih sredstev, so dodali.

Sicer pa na Prevaljah nadaljujejo intenzivna sanacijska dela na občinski infrastrukturi. Doslej so po ujmi sanirali več kot 100 plazov in približno 30 kilometrov cest, s sanacijo vodovoda pa je bila zagotovljena ponovna vodooskrba za več kot 6000 občanov. Občina je v letih 2023 in 2024 prejela okrog 33 milijonov evrov za odpravo posledic ujme, od tega je bilo 12 milijonov evrov intervencijskih sredstev, 12 milijonov evrov iz rednega programa in devet milijonov iz predhodnega programa sanacije.

Letos in v prihodnjem letu bodo nadaljevali obnovo cestne infrastrukture. Ta med drugim vključuje izgradnjo dveh mostov čez reko Mežo. Nadaljevala se bo tudi sanacija plazov. Skupna vrednosti načrtovanih del presega 30 milijonov evrov.

V Občini Dravograd so v zadnjih dveh letih sanirali več 10 kilometrov cest, izvedli številne podporne ukrepe, uredili odvodnjavanje cest, zgradili več novih mostov in sanirali več plazov. Sanacija izvedenih del je stala več kot 14 milijonov evrov, so navedli.

Letos in prihodnje leto bodo v občini nadaljevali sanacijo več deset cestnih odsekov in plazov. Letos načrtujejo izvedbo za okoli osem milijonov evrov del, leta 2026 pa po trenutni projekciji dela v skupni vrednosti 8,7 milijona evrov.

Županja Črne na Koroškem Romana Lesjak je povedala, da so od ujme do danes zaključili 12 sanacijskih projektov v vrednosti skoraj 16 milijonov evrov. Letos in prihodnje leto imajo v načrtu 21 sanacij, ki so ocenjene na dobrih 19 milijonov evrov.

Na seznamu za preselitev je bila ena družina, ki je prejela odškodnino. V roku enega leta bodo njihovo hišo odstranili, je še povedala županja Črne.

Na Gorenjskem so v dveh letih po katastrofalni ujmi številna obnovitvena dela že izvedli, nekatera potekajo, posamezni projekti pa so še v pripravi. Župani so s potekom popoplavne obnove večinoma zadovoljni. Zlasti je bilo veliko opravljenega na Škofjeloškem, obsežna dela pa se začenjajo tudi na območju Begunj.

V poplavah je bila na Gorenjskem med najbolj prizadetimi Občina Škofja Loka. Tam se zaključuje sanacija treh najbolj poškodovanih dolin, in sicer Hrastnice, Sopotnice in Bodoljske grape. "Tako sedaj območja, ki jih je uničila ujma, izgledajo že povsem drugače kot takrat," je poudaril župan Tine Radinja.

Za dva mostova čez Soro trenutno poteka oddaja javnega naročila. Radinja upa tudi na bolj suho vreme, da bodo lahko zaključili sanacijo plazov. "Potem nam ostanejo še manjši odseki lokalnih cest, predvsem tistih, ki gredo prečno na najbolj poškodovane doline, in upamo, da v enem letu sanacijo pripeljemo do konca," je izpostavil.

"Kar nas malo skrbi in občasno žalosti, pa je, da sanacija vodotokov poteka z drugačno dinamiko in da marsikje, kjer smo mi že zaključili sanacijo infrastrukture, sedaj vozijo težki tovornjaki in bagri do delovišč," je dejal. "Druga pa je birokratska bitka, povezano s kompleksnim poročanjem o največjih projektih, ki tečejo že vse od intervencije, in spreminjanjem postopkov v teh dveh letih. Zaenkrat se s tem uspešno borimo, predstavlja pa to veliko breme za zaposlene na občini, saj četrtina naših zaposlenih še vedno dela tudi na sanaciji," je pojasnil.

Na kadrovsko podhranjenost je opozoril tudi župan Občine Gorenja vas - Poljane Milan Čadež. Pojasnil je, da se ta podhranjenost kaže tudi na pristojnih državnih službah, saj nekateri postopki morda potekajo prepočasi: "Zato moramo občine uporabljati lastna sredstva in se zadolževati, da lahko plačujemo dejansko izvedbo. Ta finančni del je najbolj zahteven."

 V občini je trenutno odprtih več gradbišč, med drugim tudi v naselju Trebija, ki je bilo v poplavah avgusta 2023 med najbolj prizadetimi deli občine. Gradbena dela za izboljšanje poplavne varnosti naselja v vrednosti 1,5 milijona evrov so stekla pred dobrim letom in naj bi bila zaključena v nekaj mesecih. Posebno pozornost ob tem namenjajo gradnji poplavno varnejših mostov.

Po nedavnem srečanju gorenjskih županov z ministrom za naravne vire in prostor Jožetom Novakom je minister ugotovil, da so občine v dveh letih na sanaciji infrastrukture naredile več, kot je pričakoval. Hkrati je zagotovil, da bodo na ravni države skušali pospešiti iskanje rešitev za zagate. Nekateri projekti so bili namreč zaradi pomanjkljive dokumentacije zavrnjeni in jih sedaj občine dopolnjujejo. "Zastavili smo si terminske plane, da čim prej pridemo do odprtja finančnih virov," je dejal Novak.

Minister si je ogledal tudi območje Begunj na Gorenjskem in doline Draga, kjer je pred kratkim stekla sanacija ceste, katere začetek so v radovljiški občini pričakovali že lani. "Videli smo, da sta dve lokaciji že dobro izdelani, dogovorili pa smo se tudi za nadaljevanje investicije v zgornjem delu," je povedal Novak.

Na Občini Radovljica so pojasnili, da se je v dolini Draga konec junija začela sanacija dveh močno poškodovanih mostov čez potok Begunjščica. Pogodbena vrednost sanacije mosta pri gostišču znaša približno 175.000, mosta pri vodarni pa 142.000 evrov. Dela bodo končana do konca septembra. Izdelana je tudi projektna dokumentacija za sanacijo ceste v dolini Drage in propusta čez Črni potok, kjer si prav tako nadejajo začetka del še letos.

Že v juniju pa je bila zaključena temeljita 225.000 evrov vredna obnova gozdne ceste, ki iz doline Draga vodi do Polške planine pod Begunjščico.

Na območju Begunj kmalu pričakujejo tudi začetek sanacije psihiatrične bolnišnice, ki je bila prav tako močno poškodovana v poplavah. Ocenjena vrednost popoplavne sanacije znaša nekaj več kot 8,7 milijona evrov.

V porečju Mure, ki je v ujmi pred dvema letoma med drugim prebila nasip v Dolnji Bistrici in poplavila vas, so bila izvedena sanacijska dela, s katerimi so popravili in tako utrdili rečne nasipe, ki jih je pred tem načel čas. Še vedno pa v večini občin čakajo na obljubljene nove protipoplavne nasipe za dodatno zaščito, saj so postopki dolgotrajni.

V porečju Mure je bilo v okviru sanacije na vodotokih lani izvedenih za 670.000 evrov del. Saniranih je bilo devet objektov in skupno 1,3 kilometra odsekov, kažejo podatki vladne službe za obnovo po poplavah in plazovih.

Konec maja letos so se začela tudi gradbena dela na skoraj 21 milijonov evrov vrednem visokovodnem nasipu na območju med Krogom in Petanjci, ki bo po navedbah ministrstva za naravne vire in prostor dokončan predvidoma do sredine leta 2026. Projekt, sofinanciran iz načrta za okrevanje in odpornost, obsega dograditev in nadvišanje obstoječega nasipa.

Skupno je ob Muri približno 45 kilometrov protipoplavnih nasipov, ki jih je treba ali dograditi ali zvišati. A na nekaterih odsekih, predvsem v občini Črenšovci, trasa še vedno ni dokončno določena. Kljub temu na ministrstvu napovedujejo, da bo projekt izgradnje celotne trase protipoplavnih nasipov zaključen v načrtovanem roku, torej najkasneje do konca junija 2026.

V občini Črenšovci, kjer je Mura pred dvema letoma predrla nasip in poplavila vas, po besedah županje Vere Markoja upajo, da bo kmalu prišlo do preboja. Trasa protipoplavnega nasipa po njenih informacijah na območju občine še ni določena "zaradi mnenjedajalca Zavoda RS za varstvo narave, ki je zahteval nadomestitev izgubljenih površin in s tem premik trase nasipa". "Protipoplavni nasip je bil izgrajen oziroma popravljen le v delu na Dolnji Bistrici, kjer je bil v času poplav leta 2023 pretrgan," je pojasnila.

Čimprejšnjega premika v izgradnji protipoplavnega nasipa si obetajo tudi v občini Razkrižje ob meji s Hrvaško. "Postopek se strašansko dolgo vleče, a mislim, da smo tik pred pred izdajo gradbenega dovoljenja, ki ga mora izdati ministrstvo za naravne vire in prostor, ker je obseg investicije višji od pristojnosti upravne enote," je povedal župan Stanko Ivanušič.

Na občinski strani so po njegovih zatrdilih opravili vse potrebno. "Zelo težko je bilo pridobiti pogodbe od lastnikov, med katerimi je bilo tudi nekaj trdih pogajalcev, predvsem tistih, ki živijo drugje," je povedal. "A zdaj je vse pripravljeno, izvajalec je izbran in tako se lahko, ko pride do gradbenega dovoljenja, takoj začne delati," je dodal.

"Čeprav je na voljo denar, na žalost dve leti po ujmi niso vidni veliki premiki," je kritičen tudi župan Lendave Janez Magyar. Po njegovih besedah bi morali biti v takšnih izrednih razmerah zavoljo preprečitve ponovitve tragedije postopki enostavnejši, tisti, ki izdajajo soglasja, pa bi morali imeti več posluha. "Podpiram to, da se ščiti narava, vendar ne na račun človeka," je dejal.

Podobno meni tudi županja Črenšovcev Markoja. "Razumem naravovarstvenike, ampak človeško življenje mora biti vseeno na prvem mestu," je izpostavila.

Sedem občin Pomurja je po ujmi pred dvema letoma popisalo za skupno več kot pet milijonov evrov škode.

Dve leti po ujmi, ki je prizadela tudi osrednji del države, bo po napovedih pristojnih stekla gradnja protipoplavnega nasipa v ljubljanskih Sneberjah. Od treh mostov, ki jih je odnesla Kamniška Bistrica, so medtem za promet odprli polovico novega v Stranjah, kmalu pa bodo začeli graditi tudi most v Viru pri Domžalah.

Avgusta 2023 so stoletne vode zajele tudi del Ljubljane, pri čemer je Sava med drugim poplavila naselje montažnih hiš v Sneberjah. Medtem ko so sanacijo domov povečini zaključili do lanskega aprila, pa se je večkrat zamaknila časovnica priprave in izvedbe protipoplavne ureditve Save, ki bi prebivalcem zagotovila dolgoročno poplavno varnost.

Dve leti po ujmi je zdaj projektiranje protipoplavnega nasipa zaključeno, je na novinarski konferenci ob drugi obletnici poplav povedala državna sekretarka na ministrstvu za naravne vire in prostor Lidija Kegljevič Zagorc.

"Projekt so potrdili tudi vsi recenzenti. Trenutno tečejo odkupi zemljišč, pridobivanja dovoljenj in vzporedno tudi razpis za izbiro izvajalca. Direkcija (za vode) in ljubljanska mestna občina, ki sta nosilca teh projektov, pa usklajujeta tudi termin s predstavniki lokalne skupnosti na terenu, tako da se jim ne bo predstavilo samo projektne rešitve, ampak tudi razloge, zakaj je pravzaprav projektiranje trajalo dlje, kot je bilo predvideno," je navedla. Srečanje načrtujejo v avgustu oziroma v začetku septembra.

Glede razlogov, ki so vplivali na zamik časovnice, je državna sekretarka izpostavila, da so se na terenu med drugim srečevali z zelo zahtevnimi hidrogeološkimi pogoji, ki jih je bilo treba uskladiti, ter še "z vrsto drugih problemov in težav".

Kot je razvidno iz razpisa za izvajalca izgradnje nasipa na portalu javnih naročil, znaša vrednost investicije skoraj 3,7 milijona evrov brez davka, rok za oddajo ponudbe del pa je 20. avgust. Izbrani izvajalec bo imel za dokončanje izgradnje projekta na voljo 262 dni od začetka del.

Po pojasnilih ministra za naravne vire in prostor Jožeta Novaka začetek del načrtujejo letos, zaključek pa v prihodnjem letu. Kot je spomnil, gre za izvajanje petletnega programa poplavne obnove, v okviru katerega bo večina projektov začetih, ne pa tudi zaključenih v okviru mandata aktualne vlade. "To je razumljivo, ker gremo v trajne in dolgoročne rešitve," je pristavil minister. Država ima sicer po njegovih besedah na srednji Savi v načrtu še druge protipoplavne ureditve.

V sanacijska dela na območju srednje Save in ureditev vodotokov v skupni dolžini 23 kilometrov je bilo v letu 2024 po podatkih ministrstva za naravne vire vloženih skoraj 18 milijonov evrov, v letih 2025 in 2026 pa je za sanacije na vodni infrastrukturi na tem območju predvidenih skupaj skoraj 132 milijonov evrov.

Med večjimi investicijami je ureditev Kamniške Bistrice, ki je ob poplavah pred dvema letoma povzročila predvsem razdejanje na cestni in vodni infrastrukturi v občinah Kamnik, Domžale in Dol pri Ljubljani.

Projekt ureditve Kamniške Bistrice od Kamnika do Radomelj poteka v dveh etapah. Prva v vrednosti 1,8 milijona evrov se bo začela septembra letos, druga v vrednosti 4,3 milijona evrov pa predvidoma konec leta 2025. V okviru projekta bodo med drugim razširili strugo in zgradili nasip.

So pa v začetku junija v Zgornjih Stranjah na regionalni cesti med Kamnikom in Stahovico za promet odprli polovico novega mostu čez Kamniško Bistrico, potem ko je starega avgusta 2023 odnesla deroča reka. Pred odprtjem celotnega mostu ob zaključnih delih potekata še rekonstrukcija navezovalnih cest in urejanje brežine na levem bregu Kamniške Bistrice.

V primeru mostu v Viru pri Domžalah čez Kamniško Bistrico, ki je bil prav tako poškodovan v ujmi, pa je Direkcija RS za infrastrukturo po zaključenem razpisnem postopku za najugodnejšega izvajalca izbrala podjetje IPI iz Rogaške Slatine. To bo projekt izpeljalo za skoraj 5,3 milijona evrov.

Za izgradnjo mostu čez Kamniško Bistrico v Dolu pri Ljubljani medtem še poteka postopek izbora izvajalca del. Iz portala javnih naročil je razvidno, da so prispele tri ponudbe - kranjski Garnol bi dela izvedel za skoraj 2,7 milijona evrov z davkom, IPI za malenkost več kot tri milijone evrov, novomeški CGP pa za skoraj 3,2 milijona evrov.