
Sodni senat kranjskega okrožnega sodišča je Hrvata Alena Bunića zaradi ropa ekspoziture Gorenjske banke na Bledu in prepovedanega vnosa orožja v državo obsodil na zaporno kazen dveh let. Sodnica Marjeta Dvornik je presodila, da je Bunić, ki je kaznivo dejanje priznal in obžaloval, storil načrtovani rop in ne veliko tatvino, kot je zatrjeval zagovornik obtoženega. Sodnica je upoštevala številne olajševalne okoliščine, zato je izrekla za leto in sedem mesecev nižjo kazen od predloga tožilstva.
Prvostopenjsko sodišče je 39-letnemu Buniću, ki mu je zaradi begosumnosti podaljšalo pripor, poleg zaporne kazni izreklo tudi izgon iz države za pet let, čeprav je okrožna državna tožilka Anka Kozamernik predlagala sedemletni izgon. Kljub nekoliko nižji izrečeni kazni od predlagane, je tožilka, ki je prikazovala, da je Bunić uporabil silo pri izvedbi kaznivega dejanja, z razsodbo zadovoljna. O morebitni pritožbi pa bo še razmislila.

O pritožbi bo razmislil tudi Bunićev zagovornik po uradni dolžnost Luka Zajc iz odvetniške družbe Čeferin. Z razsodbo je načeloma zadovoljen, meni pa, da so pri obrambi še rezerve.
Pričala bančna uslužbenka
Danes je o ropu pričala bančna uslužbenka Ema Šmit, ki se je z Bunićem srečala iz oči v oči, saj jo je Zagrebčan pri preskoku pulta pri njenem bančnem okencu odrinil. Šmitova je pojasnila, da je pri tem utrpela modrice na nogi in roki, čeprav je obtoženi ni namerno odrinil. Kljub temu Šmitova, ki je bila pri ropu 29. junija najbolj oškodovana, ne uveljavlja odškodnine, saj želi, da se ta zadeva čim prej zaključi.
Šmitova je potrdila, da Bunić, ki je imel zamaskiran obraz in rokavice, ni nikdar pokazal pištole, ki jo je imel za pasom. Prav tako Bunić ni uporabil nobene sile, niti ko ga je stranka pri odhodu z banke udarila v obraz, se ni odzval, zato je pravna kvalifikacija njegovega kaznivega dejanja za rop napačna, je prepričan Zajc, ki je predlagal prekvalifikacijo v veliko tatvino. Ta se kaznuje bistveno mileje od ropa, saj je za slednjega zagrožena kazen od enega do desetih let zapora, za veliko tatvino pa do petih let.
Tožilka pa je na drugi strani poudarila, da je Bunić poskusil dejanje prikazati kot navadno tatvino s hipnim naklepom in opravičilom, da je bil obupan ter v slabem finančnem stanju. Dokazi pa kažejo na načrtovano in naklepno dejanje, saj se je iz Hrvaške pripeljal neposredno v bližino banke na Bledu, ki si jo je 14 dni pred tem že ogledal. S seboj je pripeljal kapo, rokavice in revolver, se opremil in v banko vstopil, ko se je obratovalni čas že iztekal.
Je pa tudi tožilka prav tako kot zagovornik naštela več olajševalnih okoliščin, ki jih je pri izreku sodbe upošteval tudi tričlanski sodni senat. Bunić v Sloveniji še ni bil kaznovan in je imel pred težavami z njegovim podjetjem, ki je zaradi velikih dolgov blokirano, urejeno življenje. Pred vstopom v banko je bil v težkem psihičnem stanju, na katerega je vplival tudi alkohol. Pri samem dejanju pa ni uporabil orožja ali večjega nasilja.
KOMENTARJI (3)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.