Dve leti zdravniške stavke: 'Ključni problemi so nerazrešeni'

V Fidesu pravijo, da je bilo izvajanje stavke z grobimi in neustavnimi zakonodajnimi omejitvami v praksi onemogočeno. "Po začetnih omejitvah z vladno uredbo je bila pravica do stavke onemogočena z zakonskimi določbami, ki predstavljajo unikum v evropskih demokracijah. Takšne posege so kot nesprejemljive označile tudi mednarodne zdravniške organizacije, med njimi FEMS," so zapisali. Ustavno sodišče o ustavnosti teh zakonskih sprememb še vedno ni odločilo, na odločitev čakajo več kot leto in pol, so še dodali.

Pravijo, da so kljub temu dosegli konkretne premike: "Med drugim je bila vzpostavljena celotna zdravniška karierna pot, odpravljene so bile dolgoletne krivice zdravnikom, ki so ostajali pod plačnim stropom, zaščiteni so bili mladi specialisti pri prenosu napredovanj, delno so se zmanjšala nesorazmerja pri vrednotenju delovnih mest zdravnikov in zobozdravnikov, izboljšano je bilo vrednotenje nadurnega dela nad zakonskimi omejitvami ter omogočeno sklepanje podjemnih pogodb z lastnimi zaposlenimi brez dodatne davčne obremenitve."

Pri t. i. plačni reformi javnega sektorja po oceni sindikata ne gre za reformo. Zapisali so, da se je namesto nujnih vsebinskih sprememb ohranila plačna uravnilovka, tog in nefleksibilen sistem, ki je javni zdravstveni sistem potisnil v stanje popolne ohromelosti.

Brez vsebin v zdravstvenem stebru po oceni Fidesa ni mogoče zagotoviti ustreznih pogojev za delo zdravnic in zdravnikov ter ostalih zaposlenih v zdravstvu ter ob tem zagotoviti privlačnosti poklica za mlade. Število zdravnikov na prebivalca v Sloveniji po njihovih besedah ostaja močno pod evropskim povprečjem, kar dolgoročno ogroža dostopnost in kakovost zdravstvene oskrbe. "Zdravstveni plačni steber je brez vsebin, variabilni del plače, ki bi moral začeti veljati 1. januarja 2026, pa je ostal nedefiniran," so še poudarili.

Posebej zaskrbljujoče so po njihovem mnenju posledice spornih določb novele Zakona o zdravstveni dejavnosti (ZZDej), ki jih Fides izpodbija na Ustavnem sodišču. Zakon po mnenju sindikata krši najmanj tri ustavno zagotovljene pravice – pravico do svobode dela, pravico do svobodne gospodarske pobude ter pravico do enakega varstva pravic.

Sindikat hkrati opozarja, da se javni zdravstveni sistem sooča z izjemno nestabilnimi in negotovimi razmerami, kakršnih v Sloveniji ne pomnijo. "Odsotnost jasnih sistemskih usmeritev, neizpolnjevanje dogovorov in nenehno odlašanje z rešitvami poglabljajo krizo v zdravstvu ter resno ogrožajo njegovo delovanje," so zapisali.

V sindikatu pravijo, da si želijo dialoga, vendar pričakujejo sogovornika s politično voljo in mandatom za vsebinska pogajanja.