Delitev Slovenije na dve kohezijski regiji, ki jo predvideva predlog zakona o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja, naj bi bil po mnenju vlade najbolj najbolj realna podlaga za nadaljnja pogajanja z Evropsko unijo o členitvi države.
"Če Slovenija s predvideno delitvijo ne bi uspela, bi se sredstva iz naslova kohezijske politike zmanjšala za od 30 do 40 odstotkov", je na novinarski konferenci v Ljubljani povedal minister za lokalno samoupravo in regionalno politiko Ivan Žagar.
Vlada je predlog zakona o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja sprejela minuli četrtek in ga posredovala državnemu zboru. Ta bo zakon obravnaval po nujnem postopku, najverjetneje julija na izredni seji. Ker se morajo poganja z Brusljem končati do konca leta, namreč časa zmanjkuje.
Sprememba zaradi propada bruseljskih pogajanj
Nujnost čimprejšnjega sprejema zakona je po Žagarjevih pojasnilih povezana s tem, da nedavna pogajanja o proračunu Evropske unije za obdobje 2007-2013 niso bila uspešna. Le v primeru, da bi voditelji EU na vrhu v Bruslju sprejeli zadnji kompromisni predlog luksemburškega predsedstva, bi bila namreč Slovenija tudi v prihodnji finančni perspektivi kot ena kohezijska regija upravičena do več sredstev iz kohezijske politike.
"Če tega projekta ne bomo uspešno izpeljali, potem bi lahko iz naslova kohezijske politike v nadaljnjih pogajanjih dosegli bistveno slabši rezultat, kot ga je predvideval zadnji kompromisni predlog luksemburškega predsedstva," je dejal minister Žagar.
Slovenija po Žagarjevih besedah nima druge možnosti, kot predlagati delitev Slovenije na dve kohezijski regiji. Uredba EU namreč določa, da mora imeti regija vsaj 800.000 prebivalcev.
LDS: Dve regiji slabo izhodišče
Razdelitev Slovenije na dve kohezijski regiji je slabo izhodišče za pogajanja z Evropsko unijo, so prepričani v LDS, saj menijo, da je Slovenija upravičena do treh regij in s tem do več denarja iz bruseljske blagajne.
"Zavedamo se, da je treba v pogajanjih z Evropsko komisijo doseči izjemo od statusa, ki ga predpisuje trenutna direktiva, in sicer, da mora imeti kohezijska regija najmanj 800.000 prebivalcev," je pojasnil pojasnil poslanec LDS Milan M. Cvikl, ki pa poudarja, da v Bruslju dopuščajo izjeme. "Med 250 regijami unije obstaja 56 takih, ki imajo manj kot 800.000 in med temi 26 takih, ki imajo manj kot 400.000 prebivalcev."
Opozicija vladi tudi očita, da ni upoštevala pripomb, argumentov in pomislekov lokalnih skupnosti. "Ne moremo pa razumeti, da si že na začetku omejujejo naše razvojne možnosti in štartamo na dve regiji. To ni nič drugega kot strel v koleno za nekatera območja, predvsem za Gorenjsko, predvsem za Primorsko," poudarja Matej Lahovnik iz LDS. V stranki menijo, da bi razdelitev države na dve regiji pomenilo, da bi bil bogatejši zahodni del na slabšem in da Slovenija ne bi polno izkoristila možnost, ki ji jo daje naslednja finančna perspektiva.
