Kaj dviguje rakete slovenskih modelarjev v svetovni vrh?

Naši raketni asi so zablesteli že prvi dan prvenstva. Ekipi, ki so jo sestavljali Tomaž Starin, Miha Kozjek in Marjan Jenko, je v kategoriji prostoletečih raketoplanov S4A zmanjkalo borih pet sekund, da bi premagali ruske kolege. Uspehu ekipe je blišč dodal Tomaž Starin, ki je s tretjim mestom takoj za Rusoma potrdil vrhunsko kakovost naše ekipe.

Čeprav naši sodijo med ključne favorite v kategoriji raket za doseganje višine S1B in potihoma računajo na prvo mesto, pa se jim tokrat ni izšlo. Sprva je sicer že kazalo, da imajo Anton Šijanec, Jože Čuden in Janko Rupnik zlato že v žepu, a so jih prehiteli Kitajci. Naši pa so tako poželi drugo ekipno srebro.

Piko na i je dodala naša edina reprezentantka v mladinski konkurenci Živa Brinovec. V kategoriji raket s trakom je z bronasto medaljo pokazala, da bodo njene rakete uspešno 'frčale' tudi v svetovnem merilu. Njen dedek Marjan Jenko nam je namreč povedal, da je srednješolka pred štirimi leti postala evropska prvakinja in da ima za sabo že vrsto vrhunskih uspehov – državna prvakinja je bila že v prav vseh disciplinah. Z Živo smo želeli govoriti osebno, a je na počitnicah, na morju. Zato je besedo namesto nje prevzel dedek. Skupaj se namreč udeležujeta tekmovanj. "Jaz sem tudi učitelj tehnike, zato imam doma delavnico. Živa me je pogosto opazovala in sodelovala pri delu. Z modelarstvom se je začela ukvarjati že pri petih letih. Ker je ta šport v naši družini, ni čudno, da se je navdušila tudi Živa," je njene začetke opisal Jenko. "Zdaj pa komaj čaka, da bo kje kakšno tekmovanje," je dodal v smehu.

Pogoji na svetovnem prvenstvu so bili izjemno zahtevni

Živa je bila svoje uvrstitve še posebej vesela zato, ker je morala pokazati, da zna raketoplan pognati v zrak tudi takrat, ko so zahtevne vremenske razmere. "Bilo je popolnoma jasno vreme, brez enega samega oblaka," je pojasnil Jenko. Po oblakih se namreč tekmovalci orientirajo – ocenijo termiko. "Mladincem je v tej težki situaciji pomagal vodja reprezentance Jože Čuden, ki jim je svetoval, kako in kaj morajo narediti," je vodjo pohvalil Jenko. Zapleti ali neugodno vreme so pri tem športu stalnica, zato imajo po navadi vsi tekmovalci nekoliko treme. "Seveda, tudi Živa ima vedno tremo, čeprav je pogosto na tekmovanjih. Res pa, da zaupa v svoje sposobnosti in je popolnoma samostojna," je ponosen dedek Jenko.

Da je trema nekaj običajnega, se strinja tudi bronasti Tomaž Starin, ki je bron dosegel v kategoriji prostoleteči raketoplani S4A. Čeprav je star 57 let in se z modelarstvom ukvarja že od osnovne šole, pa se ne zgodi, da na tekmovanju ne bi čutil napetosti. "Trema ne izgine. Kot bi bil na izpitu. Bolj si star, več jo imaš," se je zasmejal Starin. Vedno je v tebi neki strah, da bo šlo kaj narobe. "Sprašuje se, ali boš spustil raketo v zrak, ko je najbolj ugodna termika, ali se bo pokvarila in padla na tla," je opisal razmišljanja in dvome. A kljub temu je imel na svetovnem prvenstvu ves čas dober občutek. "Šele na koncu vidiš, kako ti je pravzaprav šlo. Sem pa zaupal vase, saj je moj raketoplan tehnično dovršen. Bronaste medalje sem bil zelo vesel, saj je to zame potrditev, da delam dobro. Poleg tega je to tudi sprostitev," je zadovoljen Starin.

In kaj pravzaprav igra ključno vlogo pri tem, da nekdo doseže dober rezultat, nas je zanimalo? Starin je razložil, da je poleg tehnične dovršenosti rakete pomembno predvsem, da izbereš pravo taktiko. "Vedeti moraš oziroma se znati pravilno odločiti, kdaj izstreliti raketoplan. To je takrat, ko se pojavijo termična dviganja. Model mora imeti tudi ponovljivost letov, da ne pride do nepravilnega odpiranja sistemov kril, zaradi česar je let neveljaven."

Kakšna so pravila kategorije prostoleteči raketoplani S4A?

Tekmovalec ima na voljo tri lete, ki jih mora opraviti v točno določenem času, ki traja 1 uro. Raketoplan mora biti v zraku 180 sekund, kar prinaša 180 točk. "Vsak tekmovalec ima po dva modela, ki ju je treba pred tekmovanjem registrirati s posebnimi oznakami, ki se jih ne da odstraniti. Če se modela v prvih dveh letih izgubita, tekmovalec ne more opraviti še tretjega leta, in tako ostane brez točk. Tekmovalec mora vrniti model in tako izpade," je razložil Starin. Raketoplan, ki lahko preleti tudi več kilometrov, se lahko izgubi zaradi konfiguracije terena. Pot mu lahko prekrižajo na primer koruzna polja, gozdovi, ceste ali stanovanjski objekti.

Kaj se zgodi, če se model pokvari ali poškoduje?

"Če je za poškodbo kriv tekmovalca – če se pristajalni sistem ne aktivira, a je poškodbo mogoče popraviti, lahko tekmovalec nadaljuje let v naslednjem intervalu. Let, med katerim je nastala poškodba, pa je neveljaven. Če je vzrok napaka na motorju, je let mogoče ponoviti znotraj intervala, seveda, če je za to dovolj časa," je pojasnil vodja in tekmovalec Jože Čuden.

Vsak model mora tudi varno pristati s pristajalnim sistemom, v katerega spadajo padalo, trak in jadranje. Če se ne aktivira, raketoplan pristane trdo in se poškoduje. Tudi v tem primeru je let neveljaven. "Nekaj takih primerov so imeli žal tudi naši tekmovalci," je povedal Čuden in dodal, da so sicer v modelarstvu poškodbe redke in da se ni treba pogosto ukvarjati s popravili.

Kako potekajo priprave?

Začetek sezone, ki se začne marca, modelarji na plan izvlečejo svoje modele. Na nove podvige jih po navadi pripravijo kar doma – jih popravijo in vdelajo nove tehnološke izboljšave. Vedno se namreč najde kaj novega, kar lahko model še bolj izpopolni. "Potem se udeležujemo tekmovanj, na primer gremo na dva ali tri tekmovanja za svetovni pokal, in tako se pripravimo na svetovno prvenstvo," je opisal Starin. Pomembno je tudi to, da se ves čas preizkušajo letalne lastnosti modelov, pa je dodal Jože Čuden.

Raketni modelarji se bodo v velikem številu znova zbrali na začetku oktobra na jubilejnem tekmovanju za 40. pokal Ljubljane, ki velja za tradicionalni finale svetovnega pokala, so sporočili z Zveze za tehnično kulturo.