Javna agencija RS za varnost prometa (agencija), ki bedi nad akcijo, in policija spominjata tudi ostale voznike motornih vozil, naj bodo bolj pozorni in previdni, saj poletni meseci na ceste privabijo praviloma več motoristov. Motoristi so namreč zaradi ozke silhuete slabše vidni. "Pozorno morajo spremljati promet tudi v vzvratnem in stranskih ogledalih, predvsem pa naj vsakič preverijo mrtvi kot. Že širina svinčnika v iztegnjeni roki lahko popolnoma zakrije motorista, oddaljenega le 30 metrov," so opozorili na agenciji.

Visoke temperature lahko vplivajo na zbranost in stopnjo utrujenosti pri vožnji motorja

Motorist mora biti vsak trenutek pozoren na več stvari hkrati in biti vešč različnih spretnosti. Vožnja motorja namreč po besedah agencije zahteva poleg poznavanja motorja in upoštevanja pravil še zelo dobro psihofizično pripravljenost. "Motoristi naj ne pozabijo, da sončno in suho vreme lahko prekinejo poletne nevihte ali celo neurja s točo, ki vozne razmere lahko spremenijo v hipu," so poudarili na agenciji.

Specializirana enota za nadzor prometa tudi letos v Posočju

Policija bo med preventivno akcijo izvajala poostren nadzor na tistih relacijah, ki so pri motoristih že tradicionalno bolj priljubljene, a so zanje na določenih odsekih nevarne. V dolini Soče se bodo aktivnostim priključili tudi policisti specializirane enote za nadzor prometa.

Policija načrtuje tudi skupne nadzore s predstavniki policije  Avstrije in Italije, so sporočili z agencije.

'Motoristi, poskrbite za svojo varnost!'

Motoristi lahko sami bistveno izboljšajo svojo varnost, so poudarili na agenciji. Med drugim koristi, če se pred odhodom na pot prepričajo, ali je njihov motor tehnično brezhiben. Pomembno vlogo igra tudi dobra zaščitna oprema, v katero sodijo zaščitna čelada, kombinezon, ščitnik hrbtenice, škornji in rokavice. "Najbolje je, da je oprema barvnih in živahnih barv, saj jih tako drugi udeleženci lažje in hitreje opazijo," so še dodali na agenciji.

Ob tem motoristom svetujejo, naj imajo med vožnjo vedno prižgane luči. Hitrost vožnje naj prilagodijo razmeram na cesti in upoštevajo omejitev hitrosti. Poskrbijo naj za ustrezno načrtovanje postankov, saj daljše vožnje ni pametno odpeljati brez odmora, v poletni vročini pa naj ne pozabijo na zadostno hidracijo. "Tveganja glede vožnje pod vplivom alkohola in drugih prepovedanih substanc so zelo visoka, zato je nujno, da na motor ali moped sedejo trezni," so še izpostavili.

Nepravilna smer vožnje in neprilagojena hitrost še vedno ostajata usodni

Od 1. januarja do 12. junija 2020 so bili vozniki enoslednih motornih vozil udeleženi v 260 prometnih nesrečah oziroma 26 odstotkov manj kot v lanskem primerljivem obdobju, ko se je v statistiko zapisalo 353 prometnih nesreč. "Vendar je potrebno upoštevati, da je bilo med epidemijo bistveno manj prometa," so zatrdili na agenciji.

34 odstotkov manj je bilo tudi hudo telesno poškodovanih, 27 odstotkov manj pa lažje telesno poškodovanih. 21. junija letos je deset voznikov enoslednih motornih vozil umrlo, od tega osem voznikov motornih koles ter dva voznika mopeda – lani enajst voznikov in en potnik na motorju. Vsi umrli motoristi so imeli čelado, voznika mopeda pa čelade nista imela. Polovica žrtev je bila starih 30–40 let, štirje 50–60 let, eden 20 let, vsi so bili moški. Od 10 umrlih so vozniki motornih koles in mopedov sami povzročili šest smrtnih prometnih nesreč. Med temi, ki so sami povzročili smrtno prometno nesrečo, prevladuje starostna skupina 50–60 let, so pojasnili na agenciji.

Po njihovih podatkih so bili vzroki za smrtne prometne nesreče voznikov enoslednih motornih vozil: nepravilna stran oziroma smer vožnje, zaradi česar so umrli štirje, trije so nesrečo povzročili sami, neprilagojena hitrost, zaradi katere so umrli trije, vsi so bili tudi povzročitelji in neupoštevanje pravil o prednosti, zaradi česar so prav tako umrli trije motoristi, pri čemer pa so bili povzročitelji dva voznika osebnih vozil in en voznik tovornega vozila.

Vsak četrti motorist, ki povzroči prometno nesrečo, vozi pod vplivom alkohola

Do 12. junija letos so motoristi povzročili dve tretjini prometnih nesreč, kar v številki pomeni 166 nesreč od 260. Od teh 166 jih je bilo 38 povzročenih pod vplivom alkohola, kar je skoraj vsaka četrta prometna nesreča. Štirje umrli so bili pod vplivom alkohola, vsi so bili tudi povzročitelji nesreče.

Motoristi in mopedisti brez veljavnega vozniškega dovoljenja so do istega datuma povzročili največ, kar 61 prometnih nesreč, od katerih se je ena končala s smrtnim izidom, enajst pa s hudimi telesnimi poškodbami. Motoristi in mopedisti z vozniškim dovoljenjem več kot 30 let so povzročili skoraj tretjino (46 od 166) prometnih nesreč, ki so se končale z dvema smrtnima žrtvama in 13 hudimi telesnimi poškodbami, so sporočili z agencije.

Nesreče motoristov pogostejše ob vikendih

Podatki analize enoslednih motornih vozil za petletno obdobje 2014–2019, ki so nam jih poslali z agencije, kažejo, da je bilo število prometnih nesreč z udeležbo enoslednih motornih vozil največje med petkom in nedeljo, in sicer v popoldanskem času. Tudi število umrlih je bilo največje ob koncih tedna. Zato sklepajo, da je vožnja z motorji povezana predvsem z življenjskim slogom in odnosom do motornih koles: "Vožnja je prej hobi kot nuja."

#VarnoZMotorjem – nasveti izkušenih motoristov

Andrej Brglez, testni voznik motociklov, Brane Legan, inštruktor varne vožnje, Zvone Šeruga, svetovni popotnik na motorju, Gaber Keržišnik, komentator motorističnih dirk MOTO GP, in Mitja Gustinčič, motoristični novinar, so v novejšem preventivnem videu agencije za varnost prometa opozorili na glavna tveganja in pasti pri vožnji z motorjem, predvsem pa kot izkušeni motoristi svetujejo. 

Tako med drugim izpostavljajo, da je tveganje na motorju večje pri višjih hitrostih. Pot ustavljanja motorista pri hitrosti 50 kilometrov na uro je 23 metrov, pri 70 kilometrih na uro 38 metrov, pri hitrosti 90 kilometrov na uro pa že 65 metrov. Prilagojena hitrost je v kritičnih trenutkih lahko odločilna, na kar agencija opozarja tudi s kratkim videom.