Znanstveno srenjo je v torek presenetilo skopo obvestilo na spletni strani agencije za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost (Aris). Prebrali so lahko, da je Aris na podlagi poziva ministra za izobraževanje preklical javni razpis za izbiro raziskovalnih projektov Ciljnega raziskovalnega programa (CRP) "Naša hrana, podeželje in naravni viri" v letu 2026, ki je bil objavljen 13. maja.
Poziv je prišel 29. junija, preklic pa je sledil naslednji dan, natančno ob 11.56, kot so nam sporočili z Arisa. Dve uri in štiri minute pred iztekom roka za oddajo prijav.
"Preklic razpisa nas je presenetil. S podobnim primerom se na fakulteti doslej še nismo srečali," so komentirali na Biotehniški fakulteti, kjer so oddali sedem projektnih prijav. Informacij o razlogih za preklic nimajo, seznanjeni so le z obvestilom, objavljenim na spletni strani Aris, dodatnih pojasnil niso prejeli.
Ta so zaman čakali tudi na mariborski Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede, kjer so prav tako oddali več prijav. "Preklic razpisa na dan izteka roka za prijavo nas je presenetil, saj so bile prijave do takrat že oddane. Po naših izkušnjah gre za neobičajno situacijo, podobnega primera v zadnjih letih ne pomnimo," je zapisal prodekan za raziskovalno dejavnost izr. prof. dr. Tomaž Langerholc.
Oboji so poudarili, da je priprava prijave zahteven proces, ki praviloma poteka več tednov in vključuje delo več raziskovalcev ter strokovnih sodelavcev. "Verjamemo, da bodo pristojne institucije v nadaljevanju podale ustrezna pojasnila in čim prej sprejele odločitve, ki bodo raziskovalnim organizacijam omogočile nadaljevanje načrtovanih raziskovalnih aktivnosti. Za raziskovalce, gospodarstvo in druge uporabnike raziskovalnih rezultatov je namreč pomembno stabilno, predvidljivo in pravočasno izvajanje raziskovalnih razpisov," je ob tem poudaril Langerholc.
Razlog: razpis ni skladen s koalicijsko pogodbo
O razlogih za preklic kar 3,5 milijona evrov vrednega razpisa, ki je bil objavljen v zadnjih dneh ministrovanja Mateje Čalušić, smo se pozanimali tako pri ministrstvu za izobraževanje kot pri ministrstvu za kmetijstvo. S slednjega so nam sporočili, da je pobuda prišla z njihove strani, za preklic pa so se odločili, ker nabor tem ni bil skladen s koalicijsko pogodbo.
"Nabor razpisanih tematik le deloma odraža najbolj pereče tematike, ki jih velja financirati z javnim denarjem. Zaradi smotrne proračunske porabe bo ta seznam skrbno pregledan. Ministrstvo za kmetijstvo bo pripravilo nov nabor tematik, skladnih s koalicijsko pogodbo, ter se z ministrstvom za izobraževanje, znanost in mladino ustrezno nadalje uskladilo," so sporočili z ministrstva za kmetijstvo, ki ga vodi Janez Cigler Kralj.
Kasneje so dodali, da so javni razpis ustavili, ker da so ob prevzemu resorja ugotovili resne vsebinske, finančne in organizacijske pomanjkljivosti, ki terjajo odgovorno in temeljito presojo. Da so zaznali vsebine in poudarke, ki po njihovi presoji niso dovolj jasno sledili prednostnim nalogam resorja, trdijo ter pravijo, da bodo pripravili nov razpis, "ki bo strokovno utemeljen, vsebinsko ustrezen in usklajen s potrebami slovenskega kmeta".
Puščico so medtem usmerili v nekdanjo vlado, češ da so ob prevzemu nalog na ministrstvu naleteli na stanje, ki "kaže malomarno in neodgovorno upravljanje v preteklem obdobju", med katerimi so izpostavili po njihovi oceni neustrezno rešene nekatere nujne zadeve, povezane s povračili škode kmetovalcem zaradi izgube pridelka, ministrstvo pa da se sooča tudi z resnimi težavami na kadrovskem, finančnem in organizacijskem področju. "Zaznana je bila tudi pomanjkljiva komunikacija s kmetijskimi organizacijami ter premajhna prisotnost in odzivnost na ravni Evropske unije," dodajajo.
"Zaradi odgovornega upravljanja javnih sredstev se je ministrstvo glede na prevzeto stanje odločilo za temeljit pregled finančnega poslovanja, vključno z javnimi naročili, javnimi razpisi in drugimi finančnimi obveznostmi. Prav tako poteka pregled kadrovske slike ministrstva, tudi z vidika zaposlovanj, ki zahtevajo dodatno preverjanje," še pravijo.
Janez Cigler Kralj: Razpise sem ustavil zaradi aktivizmov
"CRP-je sem zaradi aktivizmov v njih ustavil jaz," se je na omrežju X odzval minister za kmetijstvo in napovedal nov javni razpis, "ki bo usklajen s potrebami kmetijske stroke in kmetov". Prejšnjo ekipo na ministrstvu pa je obtožil, da je ravnala malomarno in neodgovorno.
Z zapisom se je odzval na objavo svoje predhodnice Mateje Čalušić na Facebooku. "Prvič v zgodovini Slovenije je prišlo do umika že objavljenih raziskovalnih in znanstvenih programov, za katere so bili že pripravljeni in oddani projekti ter zagotovljena sredstva," je poudarila in dodala, da je to "pljunek v obraz raziskovalcem in znanstvenikom".
Poudarila je, da je priprava razpisa potekala glede na potrebe, ki jih ima sodobno kmetijstvo. "Nenazadnje smo priča vročinskemu valu, naravnim katastrofam, podnebnim spremembam, katerih trenutna koalicija ne priznava!"
Vsebina razpisa
Kot so ob objavi razpisa navedli na takratnem ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, je bil njegov glavni cilj izbor in sofinanciranje raziskovalnih projektov, ki bodo podpora sektorju pri razvoju usmeritev kmetijske politike.
Razpisali so 20 tem v štirih sklopih, in sicer: pametno, odporno in konkurenčno kmetijstvo, gozdarstvo, ribištvo in živilskopredelovalni sektor; varovanje okolja in trajnostno upravljanje z naravnimi viri; kakovost življenja, varna in zdrava hrana ter krepitev gospodarske aktivnosti na podeželju; oblikovanje in prenos znanja ter na dejstvih utemeljena politika.
Aris je osrednja slovenska javna agencija, ki skrbi za financiranje znanstvenoraziskovalne in inovacijske dejavnosti. Njena glavna naloga je upravljanje s sredstvi za raziskovalne projekte, programe in infrastrukturo, s čimer zagotavlja stabilno podporo raziskovalcem na univerzah in inštitutih. Agencija deluje kot povezovalni člen med državno politiko in znanstveno srenjo, njen cilj pa je spodbujanje odličnosti v znanosti ter prenos znanja v gospodarstvo in družbo.
Ciljni raziskovalni programi so specifična oblika raziskovalnih projektov, ki jih država naroči z namenom pridobitve strokovnih podlag za odločanje o javnih politikah. Za razliko od temeljnih raziskav, ki se osredotočajo na širjenje znanstvenega znanja, so CRP projekti usmerjeni v reševanje konkretnih problemov v družbi, gospodarstvu ali kmetijstvu. Rezultati teh raziskav ministrstvom in drugim državnim organom služijo kot podlaga za pripravo strategij, zakonov in ukrepov, ki neposredno vplivajo na vsakdanje življenje državljanov.
Koalicijska pogodba je pisni dogovor med strankami, ki sestavljajo vladno koalicijo v parlamentarni demokraciji. Dokument določa skupne politične cilje, prioritete in reforme, ki jih namerava vlada izpeljati v času svojega mandata. Čeprav koalicijska pogodba nima statusa zakona, predstavlja temeljni okvir za delovanje vlade in usmerja delo posameznih ministrstev. Kadar se odločitve ministrstev ne skladajo z dogovorjenimi smernicami v pogodbi, se to pogosto uporablja kot utemeljitev za spremembo politik ali preklic projektov, ki niso več v skladu s trenutno vladno agendo.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.