Golob trdi, da ne bo višanja obrambnih izdatkov na račun najranljivejših

Generalni sekretar Nata Mark Rutte v skladu s pozivi ZDA predlaga, da bi članice zavezništva do leta 2032 izdatke za naložbe neposredno v obrambo zvišale na 3,5 odstotka BDP-ja, še 1,5 odstotka BDP-ja pa bi namenile za naložbe, povezane z obrambo. Slovenija naj bi po neuradnih informacijah iz vladnih virov predlog podprla.

Iz kabineta predsednika vlade Roberta Goloba so sporočili, da je vlada v četrtek soglasno sprejela izhodišča za udeležbo na vrhu Nata.

Sodeč po današnjih izjavah Socialnih demokratov in Levice v vladi sicer ni konsenza glede Ruttejevega predloga. Tako v SD kot v Levici so namreč javno zavrnili tovrstno višanje izdatkov in k temu pozvali tudi vlado. Pri tem sta obe stranki izrazili skrb, da bodo zaradi višjih stroškov za obrambo prikrajšani navadni državljani.

Na mednarodnem parketu je nestrinjanje z višanjem izdatkov doslej najbolj odkrito zavrnil španski premier Pedro Sanchez. Socialist, ki z Golobom goji tesne odnose, je v pismu Rutteju njegov predlog označil za nerazumnega in kontraproduktivnega. Španija je pred tem sicer zagotovila, da v Haagu ne bo vložila veta na nobeno odločitev.

"Edino, k čemur se vlada danes lahko zaveže je, da bo do leta 2030 za krepitev odpornosti in varnosti države namenila tri odstotke BDP, pri čemer bo vsaj en odstotek namenjen projektom z dvojno rabo," so danes sporočili iz Golobovega kabineta.

Gre za zavezo, ki jo je nedavno sprejel DZ v okviru resolucije o splošnem dolgoročnem programu razvoja in opremljanja Slovenske vojske do leta 2040, ki določa dva odstotka BDP za obrambno in varnostno politiko do konca leta. Pred sprejetjem so predvideli 1,53 odstotka BDP. Izdatke bodo do leta 2030 skladno z resolucijo postopoma povečevali, in sicer do tri odstotke BDP, kar trenutno znaša približno 2,1 milijarde evrov.

"Vlada obrambnih izdatkov ne bo višala na račun rezanja dosedanjih zatečenih pravic katere koli skupine, še najmanj pa na račun najbolj ranljivih skupin prebivalstva," so v kabinetu povzeli Golobova stališča.

Slovensko delegacijo, ki se bo udeležila zasedanja zavezništva v torek in sredo, bo vodil Golob, člana delegacije bosta tudi zunanja ministrica Tanja Fajon in obrambni minister Borut Sajovic.

Stranka Levica je medtem ponovila, da nasprotuje predlogu Nata za povišanje obrambnih izdatkov na pet odstotkov BDP. Tovrstno višanje, o katerem bodo članice odločale na vrhu zavezništva prihodnji teden v Haagu, predstavlja recept za pohod skrajne desnice v Evropi, opozarjajo v koalicijski stranki.

"Naše stališče je jasno. Orjaški orožarski proračuni, kakršne zahtevajo glasovi v Washingtonu in Bruslju, predstavljajo recept za pohod skrajne desnice v Evropi (...) Ta bo znala najbolje izkoristiti jezo in razočaranje, ki jih bo povzročilo uničevanje javnih storitev, delovnih mest in priložnosti za ljudi v imenu militarizacije," so poudarili.

Levici, ki tradicionalno nasprotuje višanju obrambnih izdatkov, so se v zvezi s predlaganim zvišanjem danes pridružili tudi Socialni demokrati, ki so vlado pozvali, naj v Haagu zavrne ta predlog: "Takšno enostransko pojmovanje varnosti bi pomenilo drastičen poseg v državne proračune in neposredno ogrozilo temeljne stebre evropskih družb: dostopno zdravstvo, javno šolstvo, socialno zaščito, stanovanjsko politiko in gospodarsko stabilnost – prednostna področja Socialnih demokratov."

Takšen predlog razumejo kot "pretiran, nesorazmeren in škodljiv za socialno kohezijo, razvojno naravnanost države ter mednarodno stabilnost v luči posledične oboroževalne tekme". Pri tem so dodali, da so podprli predlog za zvišanje na izdatkov na dva odstotka.

"Zviševanje obrambnih izdatkov v takšnem obsegu pomeni, da bomo za domnevno obrambo grožnjo v prihodnosti žrtvovali prav tisto prihodnost, ki jo skušamo ubraniti – solidarno, pravično in vključujočo družbo. Kaj pravzaprav branimo, če v imenu varnosti porušimo temelje naše družbe in jo oropamo njene prihodnosti," so še dodali med drugim in vlado pozvali, da na vrhu v Haagu ne podpre predloga za dvig obrambnih izdatkov na 5 odstotkov BDP do leta 2035.

Tudi Sindikat Pergam se zaveda, da aktualne geopolitične razmere prinašajo bistveno povečana varnostna tveganja, na katera se je treba pripraviti. "Ne oporekamo temu, da so za to potrebna tudi določena dodatna javna sredstva, pri čemer imajo lahko določena vlaganja, zlasti za t. i. dvojno rabo in še zlasti za raziskovanje, lahko nekatere širše pozitivne multiplikativne učinke," so zapisali.

Kljub temu pa menijo, da gre v primeru povečevanja izdatkov za vprašanje, glede katerega bi moralo biti doseženo široko družbeno soglasje. "Javnost bi morala dobiti jasne odgovore na vprašanje o načrtovanem obsegu obrambnih izdatkov, načinu zagotavljanja virov financiranja za te izdatke, vplivu povečevanja obrambnih izdatkov na ostale izdatke in konkretnemu namenu teh izdatkov," so zapisali v sporočilu za javnost.

Menijo, da bo povečanje izdatkov za obrambo brez dvoma vplivalo na ostale javne izdatke, ne glede na zagotovila, da se v socialne pravice ne bo posegalo, in ne glede na to, da je za ta namen začasno mogoče uveljavljati odstop od evropskih fiskalnih pravil.

Kot so navedli v sindikatu, so v zadnjem obdobju opazili zadržanost vlade ob nekaterih predlogih pri usklajevanju zakonodaje s področja socialnih zavarovanj, ki bi pomenili določeno povečanje javnih izdatkov izdatkov. Ocenjujejo, da ne gre za naključje.

Ekonomsko-socialni svet je o obrambni resoluciji, ki predvideva zvišanje obrambnih izdatkov, razpravljal, ko je bila ta že sprejeta na vladi, so opozorili v sindikatu. Odgovorov na vprašanja v zvezi z besedilo pa še vedno niso prejeli.

Generalni sekretar Mark Rutte je pred vrhom Nata, ki bo v torek in sredo v Haagu, napovedal zgodovinski dogovor o zvišanju obrambnih izdatkov. Rutte v skladu z pozivi ZDA k zvišanju izdatkov predlaga, da bi članice zavezništva do leta 2032 izdatke za naložbe neposredno v obrambo zvišale na 3,5 odstotka BDP, še 1,5 odstotka BDP pa bi namenile za naložbe, povezane z obrambo. Dvig obrambnih izdatkov na pet odstotkov je zavrnila Španija.