'Dvig minimalne plače škodi konkurenčnosti'

Zveza svobodnih sindikatov (ZSSS) vlado poziva, naj ponovno uskladi minimalno plačo s pragom tveganja revščine in jo poveča na 821 evrov bruto oziroma 593 evrov neto. Kakor so zapisali v obrazložitvi, v Sloveniji minimalna plača ne predstavlja dostojnega plačnega dna in ne omogoča preživetja posamezniku in njegovi družini.

Po njihovem mnenju letošnje povečanje minimalne plače s 734,15 evrov bruto na 748,10 evrov bruto ni dovolj. Tak znesek ne pokriva življenjskih stroškov in ne omogoča dostojnega življenja. Dodatno težavo predstavlja dvig cen hrane in energije. Ob vseh podražitvah v zadnjem mesecu in izredno nizki uskladitvi minimalne plače je neto minimalna plača v višini 572 evrov prenizka, saj je za 21 evrov nižja od praga tveganja revščine, določenega za leto 2009.

Premier Borut Pahor je povedal, da vlada do nadaljnjega ne bo razmišljala o dodatnem dvigu minimalne plače. To namreč poslabšuje konkurenčnost, saj dviga strošek delovne sile.
Pahor je upal, da bodo sindikati razumeli ukrepe, ki jih je napovedal za leti 2010 in 2011 za izboljšanje konkurenčnosti.

Pahor meni, da "bi se dalo marsikaj doseči, če bi bilo več posluha v socialnem dialogu". Napovedal je, da bodo skušali sedaj dvigniti kakovost tega dialoga, ki je po njegovem mnenju namenjen doseganju kompromisnih rešitev, ki peljejo stvari naprej. "Če sindikati ultimativno rečejo: to za nas ne pride v poštev in od tu naprej ne odstopamo, lahko samo ugotovimo, da je dialoga konec," pravi Pahor in dodaja, da enako velja za delodajalce in vlado.

Glede malega dela Pahor ocenjuje, da ljudje začenjajo počasi razumeti, kaj je želela vlada doseči z uvedbo te oblike dela. "Vse več ljudi razume, da je to koristna odločitev, ki omogoča novih 10.000 delovnih mest, nova pravila na trgu dela, onemogoči monopole tistih, ki so imeli doslej pravico, da razpolagajo z dodano vrednostjo študentov, ki so dobivali sicer mizerne honorarje za svoje delo," pravi Pahor.

Pri pokojninski reformi je po njegovem mnenju vse več ljudi, ki razumejo, da v Sloveniji vse manj ljudi dela za vse več upokojencev. "Če tokrat ne bo šlo skozi, bo enkrat moralo iti, toda takrat bo šlo veliko težje in veliko bolj surovo. Ljudje imajo, če bo referendum, pravico izbirati pot - lažjo ali težjo. Enkrat pa bodo po tej poti morali iti," je dejal.

Sekretar ZSSS Milan Utroša je pokojninsko reformo in malo delo ter zakon o delovnih razmerjih in zdravstveno reformo označil kot ovire, ki jih je oz. jih bo pred ljudi postavila vlada. "Če vlada nima drugih nalog, kot oteževati življenje prebivalcev, ne vidi razkroja pravne države in slabšanja standarda ljudi ter gospodarskih razmer, potem jo je treba preskočiti," meni Utroša.