Po tem, ko je predsednik vlade in stranke SDS Janez Janša včeraj napovedal možnost krivdne razrešitve Državne volilne komisije (DVK) in kazenske ovadbe, so se danes odzvali predsednik komisije Peter Golob in večina članov ter njihovih namestnikov.
"Zadnje javne izjave in očitki na račun DVK odpirajo vprašanje spoštovanja neodvisnosti in samostojnosti državnih organov, ki skrbijo za zakonito in nepristransko izvedbo volitev in referendumov. DVK je neodvisen državni organ, katerega temeljna naloga je zagotavljanje zakonitosti volilnih postopkov in zaupanja javnosti v volilni proces, ki je ključen postulat demokracije," so uvodoma sporočili v izjavi za javnost.
DVK se po njihovih besedah zaveda pomena javnega nadzora nad svojim delom in legitimnosti kritične razprave o izvedbi volitev. "Vendar je pri tem pomembno razlikovati med utemeljenimi opozorili na morebitne nepravilnosti in splošnimi očitki, ki lahko brez ustrezne dejanske podlage zmanjšujejo zaupanje v volilne organe ter legitimnost volitev in referendumov. To velja še posebej pri komentiranju delnih in neuradnih izidov, ki še niso bili predmet kontrole volilnih organov. DVK se zato ne namerava vključevati v politične polemike, temveč bo na vse konkretne očitke odgovarjala strokovno, nepristransko in na podlagi preverljivih dejstev," so zatrdili.
Kot so dodali, je pomembno poudariti, da volitve v Sloveniji izvaja razvejana mreža volilnih organov, ki so sestavljeni politično pluralno, po predlogih predvsem parlamentarnih političnih strank. "Od volilnih odborov, ki neposredno izvajajo glasovanje in ugotavljajo izide na voliščih, do okrajnih volilnih komisij in DVK pri izvedbi volitev sodelujejo predstavniki različnih političnih strank ter številni drugi posamezniki, ki svoje naloge opravljajo odgovorno in vestno."
V volilnem procesu sodeluje približno 3100 volilnih odborov, 88 okrajnih volilnih komisij in skupno skoraj 20.000 ljudi. "Ob takšnem obsegu dela, ki vključuje tudi obdelavo več kot šest milijonov glasovnic ter sestavo številnih zapisnikov, možnosti posameznih napak ni mogoče povsem izključiti. Prav zato volilna zakonodaja predvideva več ravni nadzora, preverjanja in pravnega varstva, ki omogočajo ugotavljanje ter odpravljanje morebitnih nepravilnosti," sporočajo.
Ob tem poudarjajo, da posameznih napak ni mogoče samodejno enačiti s sistemskimi nepravilnostmi ali celo z namernim vplivanjem na volilni izid. "Takšne trditve so nesprejemljive in spodkopavajo zaupanje v volilni proces. DVK vse konkretno zatrjevane nepravilnosti skrbno proučuje in se bo do njih tudi opredelila. Pri tem bo ravnala transparentno, strokovno in neodvisno," so navedli.
"DVK ne želi in ne sme postati del političnih soočenj. Njena odgovornost je, da ne glede na politične okoliščine zagotavlja zakonito, nepristransko in verodostojno izvedbo volitev ter s svojim delom utrjuje zaupanje javnosti v demokratične postopke," so še sklenili na DVK.
Državno volilno komisijo imenuje Državni zbor. Sestavljajo jo predsednik in pet članov ter njihovi namestniki. Za predsednika DVK in njegovega namestnika se imenujeta sodnika vrhovnega sodišča. Dva člana in njuna namestnika imenujejo izmed pravnih strokovnjakov. Tri člane in njihove namestnike imenujejo na predlog poslanskih skupin. Službo DVK vodi direktor, ki opravlja tudi naloge tajnika te komisije. Direktorja na podlagi javnega natečaja za mandatno obdobje petih let imenuje DVK po postopkih določb zakona, ki ureja javne uslužbence.
Opozicija ogorčena nad napovedmi o krivdni razrešitvi DVK
Napoved premierja in prvaka SDS Janše o možnosti krivdne razrešitve DVK je medtem v opoziciji naletela na ogorčenje. V kritikah dela volilnih organov vidijo zlasti iskanje izgovorov za poraz in nezadovoljstvo z rezultatom referendumov. Izpostavljajo pa še, da imajo stranke, med njimi tudi SDS, v okrajnih volilnih komisijah svoje predstavnike.
V SDS pojasnil o tem, kakšni naj bi bili njihovi nadaljnji koraki, danes niso dajali. Njihov poslanec Žan Mahnič je v kratki izjavi v DZ dejal, da sam predloga za krivdno razrešitev še ni videl, meni pa, da bi moral "priti čim prej". Po informacijah iz poslanske skupine največje vladne stranke bo več o predlogu znano prihodnji teden.
V drugih koalicijskih strankah se na današnje novinarske prošnje za izjave niso odzvali.
V opoziciji pa so nad napovedmi premierja ogorčeni.
V Svobodi menijo, da gre za grožnje in preusmerjanje pozornosti od poraza na nedeljskih referendumih. Kot je poudaril vodja poslancev največje opozicijske stranke Borut Sajovic, je vladna koalicija še v nedeljo zvečer ob prvih znanih delnih neuradnih izidih nazdravljala, ko so začeli prihajati glasovi z večjih volišč, pa je "prišel trenutek resnice". Ocenil je še, da je očitno za politični poraz treba najti krivca. "Kadar je na sodišču kaj narobe, je to 'krivosodje', zdaj pa je na volitvah nekaj narobe, kriva je Državna volilna komisija. In kadar je kaj narobe, takrat grozimo, pritiskamo, izsiljujemo," je komentiral izjave SDS zadnjih dni.
Podobno so zapisali tudi v Levici, kjer obenem v ravnanju premierja in prvaka največje vladne stranke vidijo sistematično rušenje demokratičnih varovalk in poskus avtoritarnega prevzema države. "Če si oblast želi podrediti celo tiste institucije, ki nadzorujejo potek volitev v tej državi, bodo s tem načeli zaupanje celo v najbolj osnovni temelj, zaradi katerega Sloveniji sploh lahko rečemo predstavniška demokracija," so opozorili. Obenem so poudarili, da odgovornost za to nosijo tudi koalicijski partnerji NSi, SLS, Fokus, Resnica in Demokrati, ki s svojimi glasovi omogočajo takšno politiko.
Vodja poslancev SD Meira Hot pa je včerajšnjo Janševo napoved označila za zelo "trumpovsko, avtokratsko potezo". Izpostavila je tudi, da so pobude o krivdni razrešitvi DVK prišle po preobratu v izidu referendumskega glasovanja o RTV-prispevku. "Zelo očitno je, da predsedniku rezultat ni bil všeč in so potem sledile te neprimerne reakcije," je dejala.
Predstavniki opozicijskih strank so danes opozorili tudi, da niso člani DVK tisti, ki preštevajo glasovnice na voliščih, pač pa okrajne volilne komisije. V teh imajo svoje predstavnike tako SDS kot tudi druge stranke koalicije.
Po oceni Hotove je tako moč reči, da torej v SDS "kritizirajo sami sebe". Poudarila pa je tudi, da v primeru dejanskih nepravilnosti ali drugih težav obstajajo tudi pravne poti za njihovo razčiščevanje.
Sajovic pa pa je izpostavil še, da so na manjših voliščih glasovnice lahko bistveno hitreje preštete, denimo že do 20. ure zvečer, medtem ko je na volišču Omnia v Ljubljani na vsakem izmed štirih referendumov glasovalo po 3000 volivcev. "Ljudje so delali do treh, štirih ponoči, jaz jim s tega mesta rečem samo hvala lepa za delo, ki ste ga pošteno in korektno opravili," je sklenil.
Oglasili so se tudi v zunajparlamentarnem Prerodu, član katerega je tudi nekdanji direktor službe DVK Dušan Vučko. Ta je med drugim poudaril, da so se posamezne napake vedno dogajale, a te same po sebi niso dokaz prirejanja rezultatov in ne smejo postati izgovor za rušenje zaupanja v izvedbo volitev. V stranki tako menijo, da prav odkrivanje in odpravljanje napak kažeta na delovanje sistema. Opozorili pa so tudi, da grožnje z razrešitvami še med volilnimi opravili predstavljajo nedopusten pritisk, pogojevanje volitev z zamenjavo DVK pa napad na neodvisnost volitev.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.