Po soglasnem sklepu "uradni predmet" razprav nista več ne skupni slovenski predlog, ki je na osnovi popisa prebivalstva iz leta 1971 ter z upoštevanjem prejšnjih in kasnejših popisov predvideval dvojezične krajevne napise v 394 krajih, niti ne predlog dežele Koroške, ki je predvideval paritetno komisijo za pripravo seznama krajev z dvojezično topografijo in občinske referendume o postavitvi dodatnih dvojezičnih krajevnih napisov. Seznam dvojezično označenih krajev naj bi zapisali v uredbo zveznega kanclerja in naj ne bi bil podvržen referendumskemu odločanju.
Delovna skupina naj bi sicer do konca avgusta pripravila seznam krajev z dvojezično krajevno oznako. Delovno skupino bodo sestavljali po en član iz urada zveznega kanclerja, dežele Koroške, slovenske narodne skupnosti in domovinskih organizacij. Seznam naj bi temeljil na osnovi popisov prebivalstva in tudi prisotnosti slovenskih predstavnikov na kulturnem, političnem, gospodarskem in šolskem področju.
Rešitev vprašanj v paketu
"Rešitev v paketu" naj bi pomenila trajno ureditev manjšinske zaščite na avstrijskem Koroškem. Z njo naj bi zagotovili temelje za dvojezične vzgojno varstvene ustanove, kulturno dejavnost slovenske narodne skupnosti in radijsko oskrbo v slovenskem jeziku in finančno osnovo za slovenske tiskane medije na avstrijskem Koroškem. Nujni sestavni del "rešitve v paketu" naj bi bila "konsenzualna ureditev" vprašanja dvojezičnih krajevnih napisov. Tretji krog tako imenovane konference konsenza, ki naj bi pomenil hkrati zadnje zasedanje, je napovedan za prvi teden septembra. Tedaj naj bi sprejeli skupno izjavo o poravnavi spora.
Razhajanja so prevelika
Soglasja pri reševanju vprašanja uresničitve razsodbe avstrijskega ustavnega sodišča, ki določa da morajo na avstrijskem Koroškem v krajih, kjer je vsej 10 odstotkov slovenskega prebivalstva postaviti dvojezične napise, po vsem sodeč ne bo še kar nekaj časa, čeprav ima Dunaj za rešitev zapleta na voljo še pol leta.
Osrednji organizaciji slovenske manjšine namreč predlagata, da bi dvojezične krajevne table postavili v 394 krajih. Njihov predlog temelji na rezultatih popisa prebivalstva iz leta 1971. Koroški deželni glavar Haider in vodstva deželnih strank pa so predlog odločno zavrnila. Kot absurdnega ga je označil celo avstrijski kancler Schüssel, ker se je od takrat število slovensko govorečih prebivalcev zmanjšalo.
Haiderjev predlog za rešitev nastalega zapleta je ustanovitev takoimenovane paritetne komisije, ki naj bi pripravila seznam krajev z dvojezično topografijo. Seznam bi moralo nato v posamezni občini potrditi 25 odstotkov volilnih upravičencev. Slovenska manjšina je njegov predlog včeraj zavrnila, saj po njihovem mnenju ne izpolnjuje določbe ustavnega sodišča. ki predvideva upoštevanje 10 odstotkov dvojezičnega prebivalstva skozi daljše časovno obdobje in izhaja iz podatkov popisa prebivalstva 1971.
