Kot smo nedavno poročali, je sodišče policistki PP Ljubljana Center Maji Vojsk zaradi več kot 300 neupravičenih vpogledov v osebne podatke 36 občanov izreklo dveletno pogojno kazen in petletno preizkusno dobo. Na Posebnem oddelku Specializiranega državnega tožilstva RS so nam odgovorili, da je po njihovih podatkih policistka še vedno zaposlena na Policiji. Še več, po podatkih o plačah zaposlenih v MNZ za junij 2021 je policistka prejela tudi dodatek za uspešnost v višini 171,67 evra. Prav tako kaže, da ima policistka še vedno dostop do evidenc, čeprav je bila spoznana za krivo 44 kaznivih dejanj.
Kot kaže, pa v Policiji nimajo enakih vatlov za vse zaposlene. Oglasil sem nam je nekdanji policist na Postaji mejne policije Petišovci (PU Murska Sobota), Bojan Vrečič, ki je novembra leta 2018 prejel izredno odpoved že zaradi enega neupravičenega vpogleda v osebne podatke. Takrat je preveril lastništvo osebnega avtomobila. V izredni odpovedi so zapisal, da se je "s tem zaupanje delodajalca do njega porušilo do te mere, da z njim ni več mogoče nadaljevati delovnega razmerja niti do izteka odpovednega roka".
"Kljub temu, da so na koncu ugotovili, da ne gre za kaznivo dejanje, ampak za prekršek, sem moral sleči policijsko uniformo," nam je povedal. Njegovo pritožbo je sodišče zavrnilo na prvi in drugi stopnji, sedaj pa je zadeva na vrhovnem sodišču.
Kot pravi, se mu zdi popolnoma nerazumljivo, da nekdo po več kot 300 vpogledih v osebne podatke in pravnomočni obsodbi za kaznivo dejanje še vedno ostaja zaposlen na istem delovnem mestu v Policiji. "Kje so enaka merila za vse? Kje je načelo sorazmernosti in enake sodne obravnave?" se sprašuje in dodaja, da v svojih 17 letih dela za Policijo ni bil v nobenem disciplinskem postopku.
Na Policiji vsako leto obravnavajo nekaj posameznih tovrstnih primerov. Policija je v prvem polletju 2021 pri štirih policistih ugotovila neupravičeno obdelavo osebnih podatkov. Z neupravičenimi obdelavami so seznanili bodisi Informacijskega pooblaščenca bodisi Posebni oddelek pri Specializiranem državnem tožilstvu. Vsi postopki sicer še niso zaključeni.
GPU: Nikakor ne gre za različno obravnavo, vsak primer se obravnava posebej
Na Generalno policijsko upravo smo se obrnili z dodatnimi vprašanji o različni obravnavi pri neupravičenih vpogledih v osebne podatke. Kot so nam odgovorili, zaradi spoštovanja določil o varstu osebnih podatkov, konkretne vsebine
ukrepa ne morejo pojasnjevati. Dodajajo pa, da je bil zaposlenemu na podlagi prve in druge alineje prvega odstavka 110. člena Zakona o delovnih razmerjih izdan sklep o izredni dopovedi pogodbe o zaposlitvi, ki ga je v sodnem postopku potrdilo tudi Višje delovno in socialno sodišče.
"Pojasnujemo tudi, da nikakor ne gre za različno obravnavo, ker vsi notranjevarnostni postopki v policiji potekajo na enak način in so poenoteni. Različni so zgolj ukrepi, ki se izrečejo v primeru potrjenih nepravilnosti. Vsakič se namreč posebej presoja, za kakšno dejanje gre, v kakšnih okoliščinah je bilo storjeno, kakšne so posledice, kakšna je škoda, ali je z dejanjem kdo pridobil korist, kakšna je odgovornost delavca in kakšno njegovo zavedanje o odgovornosti, ipd.
Glede na naštete elemente, je potem sprejeta tudi končna odločitev o ukrepu. Zato je lahko ukrep drugačen od primera do primera," so zapisali v odgovoru.
KOMENTARJI (219)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.