Dvoličnost družbe? Spletno goloto všečkamo, nad nudistom za mizo se zgražamo

V Parizu so septembra lani v priljubljenem parku Bois de Vincennes odprli javno območje, kjer je nudizem dovoljen, prav tako lahko v mestu najdete restavracije, ki so namenjene nudistom. Za njih pa je organiziran tudi termin obiska nekaterih muzejev in galerij. Prav ta dostopnost določenih aktivnosti je povzročila, da je nudizem vedno bolj priljubljen med Francozi, zlasti mlajšimi generacijami. V zadnjih letih so namreč francoska naturistična društva zaznala porast članstva med mladimi, kar je zelo obetavna novica.

Kako je z naturizmom pri nas, smo povprašali Majo Penko, turistično vodnico in predsednico Zveze društev naturistov Slovenije. Kot pravi naša sogovornica, se tudi pri nas povečuje število članov v štirih slovenskih društvih. Žal pa slovenski naturisti večinoma odhajajo drugam, saj imamo pri nas zelo malo ponudbe za ljubitelje naturizma in nudizma.

Slovenija se lahko pohvali s štirimi naturističnimi društvi, v katere je včlanjenih okoli tisoč ljudi, a prava ocena, koliko naj bi bilo v Sloveniji naturistov, je okoli 100.000. Naša sogovornica je naturistka že vse življenje. "Vzgojena sem v družini, v kateri smo naturisti. To pomeni, da se starši pred svojimi otroci ne ’skrivajo’, otrok tako normalno spoznava telo drugih ljudi, svojih staršev, bratov in sester ..." Da takšen način življenja ni najbolj običajen, je spoznala pri desetih letih, ko je prvič prespala pri prijateljici. "Takrat sem ugotovila, da je svet tudi drugačen." Maja je staršem zelo hvaležna, da ji niso vcepili v glavo nepotrebnega občutka sramu. "Mislim, da je življenje, ko si neobremenjen s tem, ali si slečen oziroma oblečen, lažje. No, ja, včasih tudi težje, ko naletiš na okolje, ki tega ne odobrava," pravi sogovornica, ki bi vse, ki imajo negativen odnos do naturizma, povabila, da pridejo k njim in jih spoznajo. "Nismo zato, ker tistih nekaj kvadratnih decimetrov tekstila odvržemo, ko nam je vroče, slabši ljudje. Nismo nič drugačni. Vsi smo se goli rodili, in to so mene in mojega brata doma lepo naučili."

Naturizem ni zgolj golota

Pogosto se naturizem enači z nudizmom, čeprav ne gre povsem za isto stvar. "Najprej se je uveljavil izraz nudizem, kar pomeni gol človek kjer koli v naravi. Izraz naturizem pa se je uveljavil pozneje, po drugi svetovni vojni," pripoveduje Penkova. Svetovna naturistična zveza je bila ustanovljena leta 1953 v Franciji, kjer so imeli prvi resort za naturiste ob obali Atlantskega oceana. "Kaj naturizem sploh je? To je način življenja v sožitju z naravo, za katerega je značilna socialna golota, ki vključuje spoštovanje do drugih in samospoštovanje, poudarjena pa je tudi skrb za okolje," pojasnjuje. Pravi naturist ni gol le enkrat do dvakrat na leto, ko gre na morje ali v savno. Pravi naturist vsakodnevno živi tako, še dodaja.

"Nekateri verjamemo, da bi se dalo v Sloveniji tudi na tem področju še marsikaj narediti, predvsem pri razumevanju naturizma," je prepričana Penkova. Družba ima namreč še vedno zelo odklonilen odnos do naturizma in ga vse prepogosto enači s spolnostjo in razkazovanjem oziroma ekshibicionizmom, opozarja in dodaja: "To mi nismo."

Za korak k naturizmu sta potrebna pogum in volja

"Naturisti smo zelo strpni," pravi. Seveda pa se lahko tudi med naturisti najdejo izjeme, ki te strpnosti ne premorejo. Na vseh področjih je tako. Ker ima družba še vedno odklonilen odnos do njihovega načina razmišljanja in življenja, se naturisti poskušajo prilagajati okolici in jim pomagati razumeti svet naturizma. "Enostavno povabimo prijatelje medse, da nas spoznajo. Ne bomo jih slekli," se malce pošali sogovornica. Njim je ključno, da ljudem, ki jih to zanima, ponudijo dovolj informacij o tem, kaj sploh je naturizem. V naturističnih centrih namreč obstajajo določena pravila vedenja, s katerimi želijo seznaniti preostale. Vsem, ki jih naturizem zanima, Maja tako svetuje, da obiščejo katerega od naturističnih društev v Sloveniji ali se včlanijo v društvo. "Človek mora začutiti naturizem. Dobro je, da si ob spoznavanju z naturizmom med ljudmi, kjer nihče ne bo strmel vate, ko se boš slekel. Mi se pogledamo tako kot oblečeni, nič drugače," pripoveduje. "Tisti, ki se prvič srečujejo z naturizmom, imajo običajno občutek, da se bodo, ko se bodo slekli, vsi zazrli v njihove intimne dele. Ljudje tako razmišljajo, ker so bili vse življenje vzgojeni tako, da je treba nekaj skrivati. Naturisti pa takšne vzgoje nismo imeli," pripoveduje in dodaja, da se zavedajo, da je potrebnega za ta korak kar precej poguma in volje, zato jim želijo pri tem pomagati.

Članstvo v društvu predvsem na račun popustov

Zveza društev naturistov Slovenije je del krovne mednarodne naturistične zveze. Skupaj si prizadevajo, še posebej v dobi interneta, da družba ne bi enačila golote z nasiljem in pornografijo. Prav tako praviloma nikogar ne silijo v goloto. "Naturisti smo kot ena velika družina. Se pozdravljamo, sprejemamo takšne, kot smo, z vsemi fizičnimi in psihičnimi hibami. Zakaj bi nas moralo biti sram naših lastnih teles?" se sprašuje. Trenutno so prizadevanja zveze usmerjena v projekt svetovnega naturističnega kongresa. Upajo namreč, da bo Slovenija leta 2020 gostila svetovni naturistični kongres, ki bo letos oktobra potekal v Lizboni na Portugalskem. Tam bodo predstavili tudi svojo kandidaturo za organizacijo kongresa in upajo, da bodo dobili dovolj podpore.

Naturizem se širi tudi zunaj kampov

Medtem ko v Parizu parki, restavracije, muzeji in galerije na široko odpirajo vrata nudistom, nudistične odseke imajo tudi številni parki v Nemčiji, pa so z gorskim nudizmom pohiteli pri naših severnih sosedih. Finska zakonca sta šla še korak dlje. Nudistični kampi ob morju, rekah in jezerih očitno niso več dovolj za naturiste, ki si želijo tudi drugačnih oblik dopustovanja. Zakonca Karjalainen sta letos spomladi zagnala nov posel, in sicer spletno platformo za rezervacijo stanovanj in apartmajev za nudiste. Nudista in navdušena popotnika na svojih počitnicah iščeta namestitve, kjer jima dovolijo, da odvržeta oblačila. Ko sta na platformi Airbnb poskušala svoj dom oddajati nudistom, sta naletela na številne težave, zato sta se odločila, da naredita svojo platformo, ki deluje podobno kot Airbnb, le da ponuja najem tistih objektov, kjer je dovoljeno odvreči oblačila. Imenuje se Naturistbnb. Nastanitev v Sloveniji na portalu, ki se šele dobro razvija, sicer nismo našli, je pa že na voljo nekaj lokacij pri naših južnih sosedih.

Slovenska tržna niša, ki je ne znamo izkoristiti

Slovenija tudi na področju naturizma ’caplja’ za drugimi evropskimi državami. So sicer posamezniki, ki si prizadevajo, da bi bilo drugače, a država pravega posluha za naturizem, kot eno od pomembnih oblik zelenega turizma, (še) nima. Kot pravi Penkova, je žalostno, da na slovenski obali še vedno nimamo uradne naturistične plaže. So divje, ampak uradne in urejene pa ni. Primanjkuje tudi naturističnih kampov. Le nekaj kilometrov čez hrvaško mejo pa na račun naturizma hrvaški proračun pridobi precej denarja. "Naturizem je za Slovenijo zagotovo potencialna tržna niša," pravi sogovornica, ki opozarja, da žal mnogi naturisti za Slovenijo še vedno ne vedo. "Zakaj bi nosili denar v tujino? Ogromno je turistov, ki gredo čez Slovenijo na jug, kjer iščejo naturistične centre, pa bi jih lahko ustavili v Sloveniji in jim ponudili nekaj zanimivega za naturiste. So že bile pobude, da bi to uredili, a zaenkrat žal do uresničitve še ni prišlo. Morda pa bi v nasprotnem primeru naturisti v tranzitu podaljšali svoje bivanje v Sloveniji in bi država imela od tega koristi."

Nemčija je ena od pomembnih pionirk svetovnega naturizma. Od tam izvira tudi poznana kratica FKK (Freie Körperliche Kultur), kar v slovenščini pomeni kultura svobodnega telesa. Naturizem, čeprav večina misli tako, ni omejen zgolj na poletje in obalo. Nekako se je v nas zasidralo razumevanje, da se enači naturizem z nudističnimi kampi. A takšno razmišljanje in doumevanje naturizma je zastarelo. Vedno bolj se z naturizmom ukvarjajo razne turistične kmetije, poznan je tudi pohodniški naturizem. Nekaj zametkov z občasnimi organiziranimi pohodi imamo tudi v Sloveniji. Francija, Avstrija, Nemčija in Nizozemska, to so države, kjer je naturizem zelo razvit. Naturistom ponujajo zelo različne dejavnosti, naturistični centri pa so zelo pogosto ob vodi, čeprav je to zgolj bazen, pripoveduje sogovornica in poudarja, da je ogromno aktivnosti, ki jih lahko ponudimo naturistom, a pri nas je posluha za takšne stvari žal še vedno zelo malo. V tujini na primer potekajo velika svetovna naturistična tekmovanja v plavanju, kajtanju, surfanju, kolesarjenju … Vse to so odlične priložnosti za promocijo naturizma in slovenskega zelenega turizma.

Potrebovali bi (dobro) zakonodajo na tem področju

V Sloveniji zakona o naturizmu nimamo, čeprav je drugod po Evropi to že precej dobro urejeno. Tako se vam lahko zgodi, da vas bo hitro nekdo prijavil zaradi kršenja javnega reda in miru, če se boste razgalili nekje v naravi. V naši zakonodaji se to šteje kot spolno nadlegovanje oziroma razkazovanje spolovil in je kaznivo, opozarja sogovornica in odločno dodaja: "Naturist pa ni človek, ki razkazuje svoje spolne organe."

Uradnega podatka o številu naturistov med Slovenci ni. Obstaja pa neuraden podatek, da naj bi približno 100.000 Slovencev vsaj enkrat letno obiskovalo naturistične kampe oziroma kraje, kjer so lahko goli. In to predvsem v tujini. To pa ni tako zanemarljivo število, opozarja sogovornica.

Kaj velevajo zakoni? Slovenski zakon o varstvu javnega reda in miru goloto in spolno občevanje na javnem mestu dejansko izenačuje. V tretjem odstavku sedmega člena, ki govori o nedostojnem vedenju, govori o obojem, in sicer: kdor na javnem kraju spolno občuje, razkazuje spolne organe ali na vsiljiv način ponuja spolne usluge in s tem koga moti, povzroči vznemirjenje ali zgražanje ljudi, se kaznuje z globo od 208,65 evra do 417,30 evra.

Vse preveč povezovanja s spolnostjo

Naturisti so prepričani, da jim zakon dela krivico, pa tudi tisti, ki jim tako radi pripisujejo svingerstvo. Naturizem nima zveze s svingerstvom in takšno je tudi stališče mednarodne organizacije, ki se bori proti temu. Je pa res, da svingerji za svoja srečevanja vedno bolj izkoriščajo naturistične plaže.

Morda je tudi to razlog, da se med Slovenkami in Slovenci ob besedi nudizem pojavita gnus in odpor. Vse skupaj prepogosto povezujejo s spolnostjo, delikventnim vedenjem in družbeno nesprejemljivostjo. Je torej naturist delikvent? Je človek, ki se na območjih, ki so namenjena nudistom, torej v conah, kjer so oblačila prepovedana ali pa zgolj izbirna, sleče, v prekršku?

V času, ko se tudi v resnih medijih pojavljajo fotografije razgaljenih zvezdnikov, ko smo na družbenih omrežjih pogumni v objavljanju svojih pomanjkljivo oblečenih teles, v teh časih brezosebnega razgaljanja se zgražamo ob pogledu, ki nam uhaja na ’nagce’ na nudistični plaži. Kako lahko človek kuha gol, se večina sprašuje in zmajuje z glavo. Saj to je vendar višek nehigiene in krši vsa moralna prepričanja, pametujemo. Pa je nudizem res tako nemoralen?

Ključna je vzgoja

Religiozna prepričanja imajo nekaj vpliva na naše dojemanje naturizma, a ta niso ključna. Sogovornica opozarja, da Sveto pismo golote ne prepoveduje in obstaja celo združba krščanskih nudistov. Ključ v razumevanju se skriva v vzgoji. Če smo vzgojeni v duhu samospoštovanja in občutku družbene sprejetosti, ne pa z vcepljanjem predsodkov in sramu, bo odnos do drugačnosti in tudi do nudistov večinoma temeljil na spoštovanju. Zanimivo je, da se zadnja leta v širšem evropskem prostoru občuti tako upad kot povečan interes oziroma porast naturističnih prostorov, opozarja sogovornica. V Sloveniji se, kar zadeva naturizem, lahko pohvalimo s prvim naturističnim kampom s termalno vodo v Evropi – Terme Banovci. A to je premalo, če želimo k nam privabiti tudi tuje turiste in spodbuditi naturizem med mlajšimi generacijami. Pariz je šel v pravo smer, ko je naturistom odprl vrata parkov, galerij, pa tudi restavracij. Nemčija ne zaostaja. Napredek je tudi na Nizozemskem, kjer imajo največ naturistov.

Če se vrnemo v čase, ko se je pojavila kultura svobodnega telesa, je jasno, da se je naša družba od takrat močno spremenila. Postali smo bolj zategnjeni, obremenjeni s svojim videzom, materialnim svetom in vse premalo s svojim odnosom do sebe in drugega. Naturizem je nekaj veselega in zdravega, opozarja sogovornica. Sam koncept kulture svobodnega telesa temelji na vzpostavitvi ponovnega ravnovesja med človekom in naravo, ga usmerja nazaj k naravi, od katere se je odtujil. Prav tako velja prepričanje, da gibanje v naravi, še posebno če si gol, izboljšuje telesno in duševno zdravje. To je vedel tudi priznani švicarski zdravnik Arnold Rikli, ki ga štejemo za začetnika naturizma na Slovenskem. "Leta 1855 je na Bledu začel zdraviti z vodnimi in zračnimi kopelmi. Bistvo njegovega zdravljenja je bilo kopanje v hladni vodi, sončenje in sprehajanje. Gostje so stanovali v posebni koloniji, se kopali v posebnih kadeh, na sprehode pa so hodili v bližnjo okolico, predvsem na Stražo, kjer so se sončili goli. Za Riklija so bili voda, zrak in sonce vir zdravja, in prav to je lahko ponudil gostom bolnikom. Ko so v svetu izvedeli za njegove uspehe pri zdravljenju, so začeli ljudje z vse Evrope prihajati na Bled. Blejci so seveda na njegovo početje gledali postrani in se zgražali, doktor pa se ni dal. S svojimi kopelmi je Bled približal svetu, zato ga štejemo tudi za začetnika zdraviliškega turizma v naših krajih in ne le za začetnika naturizma," so zapisali na spletni strani Zveze društev naturistov Slovenije. Žalostno je, da danes na Bledu, ki je slovenska turistična meka, ni prav ničesar za naturiste.

Slovenci, ki smo vsaj občasni naturisti v času naših dopustovanj (pravi naturisti odvržejo oblačila takoj, ko imajo možnost), radi zahajamo v hrvaške naturistične kampe. Čeprav so tam načelno oblačila prepovedana, pa vam stanovalci kampa in osebje ne bodo prepovedali bivanja, če ne boste ves čas goli. Velja tudi obratno: če ste prišli v nudistični kamp, se držite veljavnih pravil. Zanimivo je, da v naturistične resorte zahajajo tudi številni uspešni poslovneži, politiki, športniki, ki tam lažje odložijo breme odgovornosti in znova poiščejo svoj ’izgubljeni’ odnos do narave in sočloveka. Ko pade obleka, pade tudi socialna maska, opozarjajo na zvezi in dodajajo, da se takrat pokažemo takšni, kot smo, z vsemi hibami in kvalitetami. To, da se takšni sprejmemo, delujemo v odnosu z drugimi, kaže na višjo stopnjo socialne zavesti.