Dvorec Fala: na dražbo eden največjih grajskih kompleksov pri nas

Na spletni dražbi, s pričetkom jutri (15. novembra) ob 9.30, bo grad oziroma dvorec Fala iskal novega lastnika. Elektronska javna dražba, o kateri je prvi sicer poročal spletni portal Mariborinfo, bo trajala vsega pol ure, izklicna cena za obsežen grajski kompleks (naprodaj bo pet zemljiških parcel v skupni izmeri 22.067 kvadratnih metrov) pa znaša 491.407,48 evra. Ceno bo mogoče dražiti za najmanj 5000 evrov hkrati. Vrednost nepremičnine je sicer ocenjena na 702.010,68 evra.

Falsko graščino je leta 2006 kupil poslovnež Milan Slavič. Samooklicani Grof Falski, imenovan tudi graščak M. Maximilian Slavič oziroma grof Maksimilijan, je grad nato očistil in obnovil. Samo iz kleti je na začetku odstranil za 32 tovornjakov smeti, ki so se nabrale v desetletjih nevzdrževanja, je pred dnevi dejal za Slovenske novice. Kot pripoveduje, je v njem po večletnem propadanju "začel obujati grajsko pravljico".  "V gradu ni bilo ničesar. Ne oken, ne vrat, ne stropov. /.../ Srednjeveškemu gradu smo vdihnili življenje. Obnovili smo devet dimnikov, v kleti pečemo hrano v krušni peči za 150 ljudi. Vzdržujemo 8000 kvadratnih metrov strehe, zamenjal sem dva kilometra žlebov, pa še nisem končal. Pozimi kurimo, vse peči in kamini delajo, za to porabimo kubični meter drv na dan," pa je julija letos opisal za Nedelo.

Po njegovi zaslugi je grad Fala po dolgih letih propadanja končno spet zaživel, a mu zdaj grozi, da se bo ta zgodba zaključila in da bo ostal brez te ogromne markantne grajske lepotice.

A zakaj in kako se je falski dvorec sploh znašel na dražbi? So res krivi dolgovi?

Nekateri mediji so poročali, da naj bi se grad na dražbi znašel zaradi dolgov, a Slavič to zanika. Za spletni portal Maribor24 je pojasnil, da je zgodba o tem zelo zapletena. Zagotovil je tudi, da zaplet z dražbo še rešujejo – tečejo namreč pogovori o umiku nepremičnine z dražbe.

Podobno razloži tudi nam. Falski grad je leta 2006 kupil kot nepremičnino, prosto bremen, oseb in stvari. To je zabeleženo tudi v 5. členu kupoprodajne pogodbe, ki smo jo v uredništvu dobili na vpogled. Grad je takrat še imel tri stanovalce, leto zatem še dva, s katerima so kot novi lastniki imeli težave zaradi razgrajanja in povzročanja škode na objektu, zaradi česar so tedanjega lastnika pozivali k izpraznitvi, kot je bilo dorečeno. "Leto za letom smo pošiljali dopise, naj stanovanja izprazni, a se to ni zgodilo," je za omenjeni portal povedal Slavič, pokazal pa nam je tudi enega od pisnih pozivov. Novi lastnik je zato že ob podpisu pogodbe zadržal 52.000 evrov kupnine, dolg naj bi poravnal ob izpraznitvi stanovanj. A težava je nastopila, ker je – kot pravi – pristal na podpis dokumenta, ki omenjeni znesek opredeljuje kot denarno posojilo sina prejšnjega lastnika - njemu. Na vprašanje, zakaj je sprejel takšno odločitev, pove, da so se stvari iz dneva v dan komplicirale, da so kupljeno želeli čimprej prevzeti oziroma da so – glede na nove in nove dodatne pogoje, ki naj bi jih postavljal takratni lastnik – želeli s predajo posla čimprej zaključiti. Dodaja, da pa je v nadaljnjih nekaj let upniku (sinu tedaj že pokojnega prejšnjega lastnika) izplačal del dogovorjenega zneska, po drug del in podpis pa da se ta nikoli ni oglasil – kljub temu, da v gradu še danes živi en stanovalec.

Upnik je medtem vztrajal in tako je grad prvič romal na dražbo že leta 2016. Odredba o prodaji nepremičnine na 3. javni dražbi kaže, da gre za izvršilno zadevo, s katero upnik od dolžnika Maximiliana (prej Milana) Slaviča in njegove matere terja 56.793,52 evra – in sicer s prodajo nepremičnine dolžnika. Ker sta bili prvi dve dražbi neuspešni, je bila izklicna cena na tretji že na polovici ocenjene vrednosti nepremičnine – velikanska zgradba s pripadajočimi posestmi se je 12. julija 2016 prodajala za 304.500 evrov.

Tudi v tretje ni šlo, dedič prejšnjega lastnika pa je decembra lani terjatev nato prodal podjetju, ki se s tem ukvarja.

Zgodovinski oris gradu: Fala prvič omenjena leta 1245, 1407 med vojaškimi spopadi uničen

Prvotni grad Fala, ki je stal na bližnji vzpetini in o obstoju katerega pričajo le še posamezni sledovi v tleh, so v 12. stoletju postavili šentpavelski benediktinski opati. Takrat so središče svojih štajerskih obdravskih posesti iz nekoliko odročnega Lovrenca na Pohorju prestavili nižje v Dravsko dolino – sedež so prenesli v Falo, natančneje v Falski grad.

Leta 1259 so Ogri oblegali Radlje ob Dravi in takrat je postala verjetno prva falska postojanka (stala torej nekoliko višje od današnjega gradu) prvič žrtev vojne.

Po letu 1340 je grad prehajal v roke različnih lastnikov. 1377 je denimo Falo posestvoval Albrecht von der Fall (upravitelj v Gradcu), med letoma 1405 in 1407 pa je bil zaradi vojnih napadov, ki sta ga proti gradu vodila bamberški upravnik Mute Wolf Spangsteiner in celjski vazal (prav tako z Mute) Oton Pergauer, znova popolnoma razdejan in uničen. Lastnik posesti je nato postal prav njegov 'krvnik' Pergauer.

Zametki današnjega gradu oziroma dvorca nižje ob dravski terasi so nastali verjetno kmalu po 1407. Opati so ga leta 1550 utrdili zaradi turških vpadov. Prvoten dvorec, kakršen je stal v 16. ali morda že v 15. stoletju, je bil sorazmerno skromna stavba.

Posest je nato prehajala v različne roke, toda resnično pomembno kulturno središče je postal leta 1620, ko je dunajska univerza v njem opravljala filozofski, teološki in ekonomski študij. S tem postane Falski grad prva visokošolska ustanova v Sloveniji. Leta 1638 so šolo razpustili.

Z jožefinskimi reformami so razpustili tudi samostane in tako je Fala po ukinitvi šentpavelskega samostana leta 1782 postala državna gospoščina s civilnimi upravniki. Grad je spet prehajal v različne roke in nikoli več ni dočakal slave časov, ko je bila v njem univerza.

Leta 1824 je grad kupil finančni mogotec Martin Liebmann, nato povišan v viteza Martin Freiherr von Rast. V času njegovega lastništva je falska graščina v marsičem pripomogla k družbeno-gospodarskemu razvoju regije, saj so številni lastniki železarn, steklarn in drugi sklepali z Rastom dolgoročne pogodbe za izkoriščanje gozdnega gospodarstva.

Med letoma 1860 in 1875 je na gradu gospodoval Peter von der Kettenburg, med letoma 1875 in 1945 pa grofje Zabeo in njihov zet Pavel Glančnik.

Po drugi svetovni vojni falska graščina postane družbena last: bridek konec za bogato grajsko opremo

Čas po osvoboditvi je mineval v znamenju družbene lastnine – grad preide v javno last, v njem so bila stanovanja. V tem povojnem obdobju se je večina notranje opreme skupaj z mnogimi dragocenostmi izgubila ali pa so jo uničili pretekli in tedanji stanovalci, ki so si podajali ključe grajskih vrat.

Leta 2006 ga je prevzel Slavič in začel obnavljati v turistične namene.

Kulturno-umetnostni spomenik: grad ima kapelo, ječo, viteško dvorano, pivnico in ledenico

Današnji falski grad leži na razgledni rečni terasi. Na vzhodni strani grajskega kompleksa poteka železniška proga, v bližini poslopja je Drava. Graščino z zahoda zapira Falska pečina, na severozahodu pa na obeh straneh reke prepadne pečine. Zaradi težke prehodnosti ozke soteske so skalna vrata nekoč predstavljala tudi kulturno mejo. Glavno pot na Koroško je bilo mogoče učinkovito nadzorovati prav s Falskega gradu.

Dostop do gradu je urejen, do njega pa vodi asfaltna regionalna cesti, ki povezuje Ruše z Lovrencem na Pohorju, je med drugim navedeno v cenilnem poročilu pooblaščenega sodnega cenilca gradbene stroke. Grad je okoli šest kilometrov oddaljen od središča Ruš, od centra Maribora pa približno 18. Lokalna poseljenost je redka ali je ni, navaja.

Same parcele so v ravninskem rahlo nagnjenem terenu ter osončene. Okolje gradu je mirno in nudi tudi čudovite razglede na Dravsko dolino. Zakon o varstvu kulturne dediščine sicer tudi prepoveduje gradnjo stavb v bližini, ki bi lahko s svojo višino kvarile pogled na grad oziroma krnile grajske vedute, še piše cenilec.

Graščina je sestavljena iz dveh arhitektonsko povezanih, funkcionalno pa ločenih enot – bivalnega (gosposkega) in gospodarskega dela. Trakti bivalnega in deloma tudi gospodarskega dela so razvrščeni okoli pravokotnega dvorišča. Skupna izmera oziroma površina same graščine znaša 2915, površina aktivnega dela gradu pa 2300 kvadratnih metrov (m2).

Dvorec danes zajema 18 grajsko opremljenih soban, 13 prostorov, ki so bili nekoč namenjeni služinčadi, grajsko ječo in kapelo z baročno fasado, posvečeno svetemu Miklavžu, pa grajsko dvorišče, prireditveni prostor s 400 sedišči na gospodarskem dvorišču s pivnico, ter viteško dvorano. V sklopu graščine je tudi objekt Ledenica v izmeri 24 m2. Površina pripadajočih zemljišč znaša 22.067 m2, od tega predstavlja površino stavbnega zemljišča 13.142 m2, druga kmetijska zemljišča pa 8925 m2.

Kot je še zapisano v cenilnem poročilu, grad nima "izrazitih kvalitetnih arhitektonskih detajlov, a ima zelo pomembno zgodovinsko vrednost in izpostavljeno lego nad desnim bregom reke Drave". Vpisan je v register kulturne dediščine in razglašen za kulturno-umetnostni spomenik.