Dvostopenjsko nadomestilo

Državni zbor je po skrajšanem postopku sprejel novelo zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju. Novelo zakona je podprlo 49 poslancev, sedem pa jih je glasovalo proti. Sicer so se dopoldne mnenja najbolj kresala zaradi vloženega dopolnila DeSUS, s katerim so skušali višino nadomestila, ki ga morajo zavarovalnice plačevati izvajalcem zdravstvenih storitev, ohraniti na dosedanjih 0,75 odstotka od vsake likvidirane škode. A dopolnilo DeSUS ni dobilo zadostne podpore (za je glasovalo 11 poslancev, proti pa 45). Ministrica za zdravje Zofija Mazej Kukovič je sicer predlog DeSUS podprla.

Novela ureja višino nadomestil, ki jih morajo zavarovalnice plačevati izvajalcem zdravstvenih storitev za posredovanje podatkov o zavarovancih, za katere so storitev opravili. Poslanska skupina DeSUS je želela nadomestilo ohraniti na pri 0,75 odstotka od vrednosti likvidirane škode, torej od storitve, ki jo mora kriti zavarovalnica. Nasprotno pa je poslanska večina podprla rešitev matičnega odbora o dvostopenjskem nadomestilu. Ta rešitev predvideva, da se izvajalcu zdravstvenih storitev, pri katerem mesečni znesek obračunanih škod znaša do 25.000 evrov, omogoči enoodstotno nadomestilo. Tisti, ki ta znesek presegajo, pa bodo v skladu s sprejetim dopolnilom upravičeni do 0,75-odstotnega nadomestila.

V razpravi je poslanec SDS Ivan Gril izrazil presenečenje, "da so predstavniki zavarovalnic obiskali poslansko skupino DeSUS in jim praktično zagrozili, da bodo v primeru, da takšen amandma, kot je bil sprejet na odboru, ohrani, šli v povišanje provizije. To je dejansko grožnja in neupravičen pritisk, ki nima nobene podlage za takšno stališče," je poudaril koalicijski poslanec.

Številni opozicijski poslanci so sicer opozorili na pomanjkanje konkretnih izračunov, na podlagi katerih bi lahko ugotovili, katera višina nadomestila je prava. Izračune, ki bi odgovorili na ta dvom, so nekateri zahtevali tudi od ministrstva.