Kirbiš Rojsovi in Kajzerju brez glasu proti zelena luč pristojnih odborov

Kajzer je med prioritetami zunanje politike na predstavitvi pred pristojnima odboroma DZ za zunanjo politiko in zadeve EU izpostavil krepitev vloge Slovenije v EU in zvezi Nato kot dveh temeljnih stebrih skupne varnosti, pa tudi krepitev gospodarske diplomacije. Kot je poudaril, je treba prilagoditi diplomatsko mrežo in povezati gospodarsko diplomacijo z uradno razvojno pomočjo.

Med prioritetami je med drugim naštel podporo širitvi EU z državami Zahodnega Balkana in skrb za Slovence v zamejstvu in po svetu, ključni steber zunanje politike pa po njegovem predstavljajo tudi sosedski odnosi in regionalno sodelovanje v srednji Evropi.

Kot je dejal, so dobri odnosi s sosednjimi Hrvaško, Avstrijo in Madžarsko vitalni za gospodarsko sodelovanje, prometno in energetsko povezanost, upravljanje migracij in kakovost življenja slovenskih državljanov in slovenske manjšine v zamejstvu.

Slovenija mora biti po njegovih besedah verodostojen in zanesljiv partner v srednjeevropskem prostoru, kjer si želi, da bi prišlo do več sinergij. Izpostavil je pomembno vlogo Pobude treh morij, ki jo vidi ga kot ključni steber strateške avtonomije in odpornosti. To po njegovem mnenju odpira konkretne priložnosti za slovenska podjetja pri krepitvi logistične, energetske in investicijske povezanosti regije.

Napovedal je posebno pozornost odnosom z Nemčijo in Francijo kot ključnima nosilkama evropskega povezovanja, obenem pa krepitev odnosov z vsemi članicami EU.

Steber povezovanja ostajajo transatlantski odnosi, je dejal Kajzer, ki so bo prizadeval za krepitev strateškega dialoga z ZDA na področjih gospodarstva, tehnologije, energetike in kibernetske varnosti. Pri tem je poudaril, da mora biti Slovenija verodostojen partner, ki izpolnjuje zaveze in prispeva k skupni obrambi.

Posebno pozornost namerava nameniti področju gospodarske diplomacije. V svetu geopolitične konkurence postaja ta eden najpomembnejših instrumentov zunanje politike, njena naloga pa ni zgolj podpora izvozu, ampak privabljanje tujih investicij, odpiranje novih trgov, vključevanje podjetij v nove dobavne verige ter zagotavljanje dostopa do strateških in kritičnih surovin, je poudaril.

Izpostavil je tudi, da mora Slovenija uradno razvojno pomoč, ki je pomemben instrument strateških partnerstev, usmerjati tja, ker lahko doseže največji razvojni učinek in hkrati krepi dolgoročno partnerstvo. V tem okviru je napovedal pregled veljavne razvojne strategije.

Izpostavil je tudi pomen kakovostnih kadrov v diplomaciji. Zagovarjal bo meritokratski sistem kadrovanja ter sistematično usposabljanje kadrov.

Kot je med drugim še dejal Kajzer, si bo prizadeval za usklajeno delovanje s predsednico države in njenim uradom, saj je to sodelovanje ključnega pomena za uspešno sodelovanje na področju zunanje politike.

Kot je pred glasovanjema obeh odborov napovedal odhajajoči premier in poslanec Svobode Robert Golob, bodo poslanci te stranke konstruktivni, ne bodo glasovali proti, temveč se bodo vzdržali. Predstavitev je ocenil kot ustrezno, bodo pa počakali, kako se bo Kajzerjeva načelnost odrazila v praksi.

V predstavitvi pred člani obeh odborov je Kajzer med prioritetami zunanje politike med drugim izpostavil krepitev vloge Slovenije v EU in Natu in krepitev odnosov z ZDA, dobre odnose s sosednjimi državami, regionalno sodelovanje v srednji Evropi, nadaljnjo podporo širitvi EU z državami Zahodnega Balkana ter krepitev gospodarske diplomacije.

Mednarodno priznanje Palestine je bil politični akt, je v odgovorih na vprašanje Lene Grgurevič (Svoboda) in Andreje Katič (SD), ali bo Slovenija to priznanja preklicala, dejal Kajzer, ki podpira nadaljnjo humanitarno pomoč za Gazo.

"Ne vem, ali obstajajo primeri odpriznanja. ... Če bo taka odločitev sprejeta, verjamem, da se bomo glede tega lahko umaknili v neko polje realnosti, da to ne bo več pritiskalo na deficit v našem skupnem delovanju na področju zunanje politike," je dejal v odgovoru na večkrat zastavljeno vprašanje glede Palestine.

Na vprašanja glede morebitne spremembe politike do Izraela pa je dejal, da "vsekakor Izraela ne bomo več obsojali in dajali moralnih ali vrednostnih sodb". "Prizadeval si bom, da se odnosi postavijo nazaj v nek realen okvir in da se pogovarjamo, ne preko medijev, ampak da slišimo stališča obeh strani," je napovedal.

Razprava se je vnela po vprašanju Alenke Bratušek (Svoboda), kaj bi kot minister naredil v primeru zlorabe zaupnega depešnega sistema. Kajzer je obtožbe, da je zlorabil zaupni depešni sistem zunanjega ministrstva, ko je bil veleposlanik v Washingtonu, označil za lažnive, neosnovane in poskuse njegove diskreditacije. Kot je dejal, sam na položaju zunanjega ministra ne bi dopustil, da se informacije javnega značaja "zapakira" v depešni sistem in pošilja po svetu.

Odhajajoča vlada je namreč Kajzerja odpoklicala s položaja veleposlanika v ZDA z utemeljitvijo, da je nepooblaščeno poslal depešo ministrstva za zunanje zadeve predsedniku SDS Janezu Janši, ta pa je posnetek zaslona objavil. Kajzer je danes med drugim zanikal, da bi šlo za zaupno depešo.

Tako kot v predstavitvi je Kajzer tudi kasneje v odgovorih na vprašanja članov odborov poudaril, da si bo prizadeval okrepiti strateški dialog z ZDA, ki da je v mandatu odhajajoče vlade zastal.

Na vprašanja o odnosu do Rusije in sankcij ter širitve zveze Nato na vzhod je poudaril, da bo Slovenija še naprej podpirala Ukrajino, "bomo pa pogledali, kje lahko pomoč naredimo še bolj učinkovito".

Z evropsko komisarko iz Slovenije Marto Kos si Kajzer, kot je dejal, želi dobrega sodelovanja, za kar si bo tudi prizadeval. "Nisem tu, da ocenjujem delo evropske komisarke, njeno delo ocenjuje predsednica Evropske komisije," je odgovoril na vprašanje Mateja Graha (Svoboda).

Po seji je Kajzer v izjavi za medije ponovil, da zunanja politika ni in ne more biti ujetnica notranjepolitičnih interpretacij in preigravanj. "Zunanja politika in diplomacija je naš skupen obraz, ni samo obraz enega dela ali pa enega partikularnega interesa, ampak nas vseh Slovencev, zato si želim dobrega sodelovanja z odborom," je med drugim poudaril.

Kajzer je nato uspešno prestal zaslišanje pred pristojnima odboroma DZ. Da je bila njegova predstavitev ustrezna, je ocenilo osem članov odbora DZ za zunanjo politiko, nihče ni bil proti. V odboru za zadeve EU je njegovo predstavitev kot ustrezno ocenilo sedem članov, proti je bil Luka Mesec (Levica).

Kirbiš Rojs je v svoji predstavitvi poudarila, da ima dolgoletne izkušnje s področja na državni in lokalni ravni, tako pri pripravi strateških dokumentov kot na področju izvajanja kohezijskih projektov.

Trikrat do zdaj je bila državna sekretarka na področju kohezije in regionalnega razvoja. V času prejšnje vlade Janeza Janše je vodila delovno skupino za pripravo načrta za okrevanje in odpornost ter strateških dokumentov za večletno proračunsko obdobje 2021-2027.

Na ministrstvo, ki so mu dodali še lokalno samoupravo, gre tako petič, ljudi in ekipo v precejšnji meri pozna. Verjame, da bo ekipa dobra in da bodo dosegli zastavljene cilje.

Najbolj jo skrbijo razmere v proračunu, povezane z izvajanjem kohezijske politike v trenutnem obdobju. Podatki po njenih besedah kažejo, da smo na 20. mestu med članicami EU glede dejanskega črpanja. Sreča je, da je obdobje upravičenih izdatkov podaljšano do 31. decembra 2030, je ugotavljala.

Njeno ministrstvo bo bdelo tudi nad načrtovanjem in pripravo programskih dokumentov za prihodnje večletno obdobje 2028-2034.

Če so sredstva v letošnjem za izvajanje kohezijske politike zagotovljena, težave po njenih besedah nastopijo v letu 2027, saj prostih pravic porabe ni in projekti se ne morejo izvajati. Tudi za leta zatem je rezerviranih premalo sredstev. Slovenija se tako glede na sedanje stanje odpoveduje 218 milijonom evrov. Njena primarna naloga bo, da ta sredstva ne bodo izgubljena.

Kandidatko čudi, da se je črpanje zaustavilo, obenem pa so se delili "predvolilni bonbončki iz integralnih sredstev". Sama se je vedno zavzemala za to, da se najprej poskrbi za dobro izrabo evropskega denarja.

Kirbiš Rojs se zaveda, da je črpanje sredstev EU težje kot črpanje domačih sredstev. A v Sloveniji si glede na evropski okvir ustvarjamo dodatne ovire.

Sistem izvajanja kohezijske politike v Sloveniji je zelo centraliziran, obenem pa razdrobljen. Sama bi si želela, da se bolj začne zaupati lokalnim skupnostim in regijam ter uvede bolj samostojno upravljanje področja na regionalni ravni. Če bi imeli pokrajine, bi lažje in bolj učinkovito črpali tudi sredstva EU, je prepričana.

Velike težave so še naprej z večjimi infrastrukturnimi projekti, kjer ponekod traja dlje od samega večletnega proračunskega obdobja, da se projekti sploh začnejo izvajati.

Župani in podjetja po besedah kandidatke za ministrico pravijo, da ne potrebujejo novih obrazcev in pravil, pričakujejo pa korektnost in hitrost izvajanja. Vse nepotrebne postopke bi bilo torej treba odpraviti, je dejala. Želela bi si med drugim tudi enoten portal za operativno izvajanje evropske kohezijske politike.

Za večjo profesionalnost javnih uslužbencev je napovedala obvezno kroženje po ministrstvih. Uvedli naj bi tudi svetovalne pisarne oz. skupne projektne pisarne občin in gospodarskih združenj v pomoč prijaviteljem. Zavzema se tudi za letni ali večletni plan razpisov.

Lokalne skupnosti se bodo morale, dokler ne bo pokrajin, med seboj povezovati, obvezno je tudi sodelovanje med občinami, gospodarstvom in raziskovalno sfero. Projekti morajo biti finančno vzdržni in zasledovati razvojne prioritete, je nanizala.

Na ministrstvu bodo programirali tudi porabo sredstev v naslednjem obdobju. Trenutno po njenih besedah kaže, da bo Slovenija v obdobju 2028-2034 v proračun EU vplačala osem do devet milijard evrov, iz proračuna EU pa pridobila 5,4 milijarde. Ta razkorak naj bi pokrivali s centraliziranimi programi na ravni EU. Ti so zelo zahtevni, podjetja in drugi upravičenci se bodo morali nanje dobro pripraviti, je opozorila.

Treba je vzpostaviti kompetentno ekipo, da bo temu dogajanju sledila, je povedala Kirbiš Rojs. Treba bo izvesti tudi delavnice z deležniki in v programiranje vključiti tudi gospodarska združenja.

V razpravi na 15-članskem odboru, ki ni bila polemična in v kateri so poslanci Kirbiš Rojs priznavali strokovnost in usposobljenost, so se vprašanja v veliki meri vrtela okoli ustanavljanja pokrajin in financiranja občin.

Na področju regionalnega razvoja je kandidatka izpostavila, da mora imeti vsaka regija možnost razvoja. Če se razvija samo center, država dolgoročno slabi, je bila jasna.

Slovenija je preveč centralizirana država in centraliziranost se še krepi. Zato je zagovornica uvedbe pokrajin, kar je tudi ena od prednostnih nalog nove koalicije. Načeloma smo jim vsi naklonjeni, a do zdaj ni bilo dovolj politične moči, da bi projekt izvedli.

Napovedala je, da bodo zakonske osnutke za vzpostavitev pokrajin, pripravljene na ravni državnega sveta, predali vladi za pripravo potrebnih korakov. A zaveda se, da bo treba potrebno podporo projektu najti tudi zunaj koalicije. Če do tretjega leta mandata projekt uvajanja pokrajin ne bo izveden, bi se ji zdelo smiselno, da se v tem mandatu opravi čim več kakovostnega dela, ki bi lahko sadove obrodil v naslednjem mandatu.

S pokrajinami bi imeli po prepričanju Kirbiš Rojs tudi večjo politično stabilnost v državi, saj bi se določene funkcije države opravljale na regionalni ravni. Bo pa treba pri uvajanju pokrajin paziti, da ne bo prihajalo do notranje centralizacije na regionalni ravni.

Dokler ne pridemo do pokrajin, pa so za decentralizacijo po njenih besedah na voljo kratkoročne rešitve. Tako se je koalicija zavezala k selitvi javnih ustanov v druge dele Slovenije. Sedež ministrstva, ki ga bo vodila, bo tako v Mariboru, je napovedala in zagotovila, da bodo pri tej selitvi racionalni.

Je pa obenem napovedala, da bo na področju regionalizacije oz. spodbujanja regionalnega razvoja ohranila dobre obstoječe rešitve, tudi tiste, sprejete v preteklem mandatu, ko je bila sprejeta novela zakona o skladnem regionalnem razvoju z novim konceptom regionalnega razvoja in večjo samostojnostjo za regije. Zakonske spremembe je spremljalo tudi sprejetje strategije regionalnega razvoja Slovenije do leta 2050.

Če bi imeli pokrajine, pa bi lažje in bolj učinkovito črpali sredstva EU, obenem pa bi na ta način okrepili tudi politično stabilnost v državi, je prepričana. Zagotovila je tudi, da pokrajine ne bi pomenile še enega dodatnega sloja birokracije.

Medtem se bodo morale lokalne skupnosti, dokler ne bo pokrajin, med seboj povezovati. V tej luči podpira dodatno širitev dejavnosti medobčinskih uprav. Obvezno vidi na področju črpanja sredstev EU tudi sodelovanje med občinami, gospodarstvom in raziskovalno sfero. Pripomnila je, da bodo morali v občinah bolj natančno pogledati, kaj so dejansko njihove razvojne prioritete.

Glede sprememb financiranja občin ni mogla biti zelo konkretna. Napovedala je odprtje zakona o financiranju občin in upoštevanje razlik med občinami pri opredelitvi potrebnih finančnih sredstev.

Pozdravila je dvig povprečnine v prejšnjem mandatu, a trenutno ne more napovedati, kako bo s to ureditvijo in s spremembami, sprejetimi v minulem mandatu, v naslednjih letih. Komentirala ni niti vprašanj, kako namerava koalicija zagotoviti ustrezno financiranje občin ob upadu prihodkov od dohodnine ob napovedani razbremenitvi dela.

Je pa napovedala, da bo v okviru predvidene selitve nekaterih državnih ustanov po državi sedež ministrstva, ki ga bo vodila, v Mariboru. Natančnega seznama ustanov, ki se bodo iz Ljubljane selile v druge konce države, sicer še ni. Vzpostavili ga bodo v sodelovanju z novim razširjenim ministrstvom za notranje zadeve.

Kirbiš Rojs ni želela obljubljati čudežev. Obljubila je korektno, transparentno in strokovno delo ter dialog z vsemi vpletenimi. Treba se je pogovarjati, da so na koncu vsi zadovoljni, je dejala.

Odbor DZ za lokalno samoupravo, kohezijo in regionalni razvoj je z devetimi glasovi za in nobenim proti predstavitev Kirbiš Rojs ocenil kot ustrezno. Tudi člani odbora so poudarili njeno strokovnost in izkušnje s področja, ki ga bo pokrivala.

DZ bo o imenovanju ministrov 16. slovenske vlade, ki jo sestavlja predsednik SDS Janez Janša, odločal v četrtek.

V vladni ekipi, ki jo predlaga mandatar, prvak SDS Janez Janša, bo ob njem sedelo 15 ministrov. V pogajanjih je med koalicijskimi partnericami največ, sedem ministrskih stolčkov pripadlo SDS, štiri NSi, Demokratom trije, Fokusu eno, SLS pa je ostala brez svojega ministrskega kandidata.