Zahtevo za razpis tega referenduma so 9. oktobra vložili sindikalisti. Referendumsko vprašanje se bo glasilo: Ali ste za to, da se uveljavi zakon o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije, ki ga je sprejel DZ na seji 11. maja 2026.
Zakon, ki vsebuje rešitve za znižanje DDV za osnovna živila in del energentov, spremembo davčne obravnave nekaterih normirancev, uvedbo kapice na socialne prispevke, nižjo obdavčitev nekaterih najemnin ter nove rešitve na področju zdravstva, pokojnin in dolgotrajne oskrbe, so še pred vzpostavitvijo nove vlade pripravili poslanci NSi, SLS in Fokusa ter Demokratov in Resnice. Glasove zanj so prispevali v SDS, podpira ga tudi vlada.
Sindikati mu nasprotujejo, zato so vložili pobudo za referendum, podprto z več kot 47.000 podpisi. Vendar pa je DZ sprejel sklep o njegovi nedopustnosti zaradi določb davčne narave, ki pa ga je ustavno sodišče razveljavilo. Sindikati so nato zbrali več kot potrebnih 40.000 overjenih podpisov za vložitev zahteve za izvedbo referenduma. Njihova prizadevanja podpira opozicija.

Poslanci so v današnji razpravi s predlogom odloka soglašali, pri vsebini zakona pa ostajajo na stališčih iz 11. maja, ko ga je DZ potrdil. Močno ga zagovarjajo v koaliciji in Resnici, v opoziciji pa mu ostro nasprotujejo. Vsi so napovedali aktivno sodelovanje v referendumski kampanji.
Na nasprotnih bregovih
Na začetku so poslanci opozorili, da ima državni sekretar na ministrstvu za finance Peter Papež na prenosnem računalniku nalepko, ki volivce nagovarja h glasovanju za zakon. Ker sedi za govorci, ki predstavljajo stališča poslanskih skupin, so Asta Vrečko in Vladimir Šega iz Levice ter Alenka Bratušek in Lenart Žavbi iz Svobode predlagali, naj jo umakne.
Med predstavljanjem stališča skupin Janeza Žaklja iz skupine NSi, SLS in Fokus jo je postavil v kader, zato je RTV Slovenija govorce začela snemati s strani. Andreja Katič iz SD je prosila za zaščito poslancev, Žan Mahnič iz SDS pa je ocenil, da je ne potrebujejo, saj jih ščiti RTV: "Test je uspel, RTV je ponovno dokazala, da služi vam, da je v absolutnih rokah politične levice in da že sodeluje v referendumski kampanji, čeprav se še ni začela."
V nadaljevanju jih je RTV znova začela snemati od spredaj, reklamni napis za njimi je ostal. Poslanci s predlogom odloka soglašajo, pri vsebini zakona pa ostajajo na stališčih iz 11. maja, ko ga je DZ potrdil. Močno ga zagovarjajo v koaliciji in v Resnici, v opoziciji pa mu ostro nasprotujejo in podpirajo sindikate, ki so zbrali podpise za izvedbo referenduma.
Kot je danes povedal Papež, vlada podpira odlok in zakon. Zakon po njihovih besedah trajno niža DDV na osnovna živila, za obrtnika prinaša manj prispevkov za državo, za upokojenca, ki dela, polno plačo in pokojnino, za mlade pot do stanovanj, zdravnikom omogoča, da delajo, uvaja možnost znižanja DDV za elektriko, plin in drva ter kapico na prispevke. "To je razvojni zakon, ne zakon za bogate," je poudaril.

'Zakon nikomur nič ne jemlje'
V SDS po besedah Rada Gladka verjamejo, da se bodo volivci odločili za vizijo Slovenije, ki spodbuja delo, podjetnost, gospodarsko rast in nova delovna mesta.
"Zakon nikomur nič ne jemlje," je ocenil Žakelj. Temelji na načelu, da če želimo deliti, moramo najprej ustvariti, če želimo večje plače, moramo pomagati gospodarstvu, da bo bolj konkurenčno. V poslanski skupini so po njegovih besedah prepričani, da "je bil velik del podpisov za referendum zbran z zavajanjem in lažmi sindikatov o vsebini zakona", a bodo voljo vlagateljev zahteve za referendum spoštovali in bodo odlok podprli.
Po besedah Dejana Zakrajška iz Demokratov ljudje potrebujejo "Slovenijo, v kateri jim po plačilu položnic in nakupu hrane ostane dovolj za dostojno življenje, v kateri si mladi lahko ustvarijo dom, podjetniki razvijajo svojo dejavnost, delo in znanje pa odpirata pot do boljše prihodnosti". Za zakonom stojijo zaradi konkretnih rešitev, ki jih prinaša ljudem in gospodarstvu, je dodal.
V Resnici po navedbah Nedeljka Todorovića verjamejo, da bodo državljani na referendumu glasovali za, saj zakon ne odvzema, temveč daje. "Slovenija ne potrebuje države, ki ljudem vzame čim več in jim nato vrača v obliki različnih ukrepov. Potrebuje državo, ki ljudem pusti več njihovega zaslužka, podjetnikom omogoča razvoj, delavcem zagotavlja pošteno plačilo, družinam pa večjo finančno varnost," je dejal.
'To ni popravek, to je poseg v družbeni dogovor'
"V nedeljo ste dobili prvi rdeči karton, 6. decembra boste dobili drugega," je prepričana Alenka Bratušek iz Svobode. Gre za zakon za bogate, ker daje le enemu odstotku najbogatejših, posega v osem sistemskih zakonov, je navedla. Izpostavila je njegove finančne posledice: "Najboljši dokaz, zakaj je treba biti proti zakonu, je vaš proračun za leto 2027 in 2028, ki brez upoštevanja tega zakona izkazuje 2,3 milijarde evrov primanjkljaja."
Darko Ratajc iz SD je spomnil, da je referendum omogočil šele sklep ustavnega sodišča. "Parlamentarna večina ima pravico sprejemati zakone, nima pa pravice obiti ustavnih pravil, kadar ji možnost neposrednega odločanja ljudi ni po volji," je povedal. Opozoril je na nenavedene finančne posledice tega zakona, ki združuje številne sistemske spremembe, zato je referendum po njihovem nujen.
"V enem zakonu se spreminja 10 zakonov, med njimi ključni sistemi zakonodaje s področja dela, pokojnin, zdravstva, sociale. To ni popravek, to je poseg v družbeni dogovor, ki se je ustvarjal več kot 30 let in bi zahteval temeljito razpravo in socialni dialog," pa je poudaril Šega. Po njegovih besedah bomo zaradi tega zakona vsi precej revnejši.
Kdo bo torej imel višjo neto plačo?
Višje neto plače bodo občutili le tisti z bruto mesečno plačo višjo od 7500 evrov.
Na tej meji bo namreč postavljena socialna kapica, paradni konj podpornikov interventnega zakona, delavci s plačo višjo od tega zneska pa bodo opravičeni prispevkov. Če pogledamo v številkah - takšnih ljudi je po podatkih Zveze svobodnih sindikatov Slovenije le slabih 14.000 (13.750) kar znaša le dober odstotek in pol (1,6) vseh zaposlenih.
Torej zaposleni s povprečno bruto plačo, ki je po podatkih SURSa julija 2026 znašala dobrih 2700 evrov ne bi občutili višje neto plače.
Janša napovedal dohodninsko razbremenitev
Na referendumu o interventnem zakonu o razvoju Slovenije, ki posega v kar deset različnih zakonov, pa državljani ne bomo odločali o davčni razbremenitvi vseh plač, tega v predlogu namreč ni.
Je pa premier Janša dohodninsko razbremenitev vseeno napovedal. Šef sveta za gospodarstvo Marko Lotrič ni želel odkriti kako namerava Janša dopolniti predlog.
Trenutna splošna dohodninska olajšava sicer znaša 5552 evrov. Po plačilu prispevkov to pomeni, da minimalna neto plača znaša prilbižno 1000 evrov, povprečna 1695 in dvokratnik povprečne plače 3170 evrov.
Če bi se splošna olajšava dvignila na 6500 evrov, kakor predlaga Gibanje Svoboda, bi se minimalna plača dvignila za približno deset evrov, povprečna 20 in dvakratna povprečna 25 evrov.
Ob olajšavi 7500 evrov, ki jo je sprejela prejšnja Janševa in nato ukinila Golobova vlada, pa bi bila minimalna neto plača višja 24, povprečna 42, dvakratna povprečna plača pa približno 53 evrov mesečno.





































































Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.