Slovenija

DZ potrdil: referendum o interventnem zakonu bo 6. decembra

Ljubljana, 16. 10. 2026 06.30 pred 31 dnevi 6 min branja 160

DZ

Naknadni zakonodajni referendum o zakonu o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije bo 6. decembra, je s potrditvijo odloka o razpisu referenduma na izredni seji odločil DZ. Po njem bodo roki za opravila, potrebna za izvedbo referenduma, začeli teči 30. oktobra.

Več videovsebin
  • Iz 24UR: Kdo bi imel višjo neto plačo?
    00:54
    Iz 24UR: Kdo bi imel višjo neto plačo?
  • Iz 24UR: Janša napovedal razbremenitev dohodnin
    01:50
    Iz 24UR: Janša napovedal razbremenitev dohodnin
  • Iz 24UR: Referendum 6. decembra
    02:49
    Iz 24UR: Referendum 6. decembra

Zahtevo za razpis tega referenduma so 9. oktobra vložili sindikalisti. Referendumsko vprašanje se bo glasilo: Ali ste za to, da se uveljavi zakon o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije, ki ga je sprejel DZ na seji 11. maja 2026.

Zakon, ki vsebuje rešitve za znižanje DDV za osnovna živila in del energentov, spremembo davčne obravnave nekaterih normirancev, uvedbo kapice na socialne prispevke, nižjo obdavčitev nekaterih najemnin ter nove rešitve na področju zdravstva, pokojnin in dolgotrajne oskrbe, so še pred vzpostavitvijo nove vlade pripravili poslanci NSi, SLS in Fokusa ter Demokratov in Resnice. Glasove zanj so prispevali v SDS, podpira ga tudi vlada.

Sindikati mu nasprotujejo, zato so vložili pobudo za referendum, podprto z več kot 47.000 podpisi. Vendar pa je DZ sprejel sklep o njegovi nedopustnosti zaradi določb davčne narave, ki pa ga je ustavno sodišče razveljavilo. Sindikati so nato zbrali več kot potrebnih 40.000 overjenih podpisov za vložitev zahteve za izvedbo referenduma. Njihova prizadevanja podpira opozicija.

Glasovanje referendum
Glasovanje referendum
FOTO: Bobo

Poslanci so v današnji razpravi s predlogom odloka soglašali, pri vsebini zakona pa ostajajo na stališčih iz 11. maja, ko ga je DZ potrdil. Močno ga zagovarjajo v koaliciji in Resnici, v opoziciji pa mu ostro nasprotujejo. Vsi so napovedali aktivno sodelovanje v referendumski kampanji.

Na nasprotnih bregovih

Na začetku so poslanci opozorili, da ima državni sekretar na ministrstvu za finance Peter Papež na prenosnem računalniku nalepko, ki volivce nagovarja h glasovanju za zakon. Ker sedi za govorci, ki predstavljajo stališča poslanskih skupin, so Asta Vrečko in Vladimir Šega iz Levice ter Alenka Bratušek in Lenart Žavbi iz Svobode predlagali, naj jo umakne.

Med predstavljanjem stališča skupin Janeza Žaklja iz skupine NSi, SLS in Fokus jo je postavil v kader, zato je RTV Slovenija govorce začela snemati s strani. Andreja Katič iz SD je prosila za zaščito poslancev, Žan Mahnič iz SDS pa je ocenil, da je ne potrebujejo, saj jih ščiti RTV: "Test je uspel, RTV je ponovno dokazala, da služi vam, da je v absolutnih rokah politične levice in da že sodeluje v referendumski kampanji, čeprav se še ni začela."

V nadaljevanju jih je RTV znova začela snemati od spredaj, reklamni napis za njimi je ostal. Poslanci s predlogom odloka soglašajo, pri vsebini zakona pa ostajajo na stališčih iz 11. maja, ko ga je DZ potrdil. Močno ga zagovarjajo v koaliciji in v Resnici, v opoziciji pa mu ostro nasprotujejo in podpirajo sindikate, ki so zbrali podpise za izvedbo referenduma.

Kot je danes povedal Papež, vlada podpira odlok in zakon. Zakon po njihovih besedah trajno niža DDV na osnovna živila, za obrtnika prinaša manj prispevkov za državo, za upokojenca, ki dela, polno plačo in pokojnino, za mlade pot do stanovanj, zdravnikom omogoča, da delajo, uvaja možnost znižanja DDV za elektriko, plin in drva ter kapico na prispevke. "To je razvojni zakon, ne zakon za bogate," je poudaril.

Koalicija zakon podpira
Koalicija zakon podpira
FOTO: Bobo

'Zakon nikomur nič ne jemlje'

V SDS po besedah Rada Gladka verjamejo, da se bodo volivci odločili za vizijo Slovenije, ki spodbuja delo, podjetnost, gospodarsko rast in nova delovna mesta.

"Zakon nikomur nič ne jemlje," je ocenil Žakelj. Temelji na načelu, da če želimo deliti, moramo najprej ustvariti, če želimo večje plače, moramo pomagati gospodarstvu, da bo bolj konkurenčno. V poslanski skupini so po njegovih besedah prepričani, da "je bil velik del podpisov za referendum zbran z zavajanjem in lažmi sindikatov o vsebini zakona", a bodo voljo vlagateljev zahteve za referendum spoštovali in bodo odlok podprli.

Po besedah Dejana Zakrajška iz Demokratov ljudje potrebujejo "Slovenijo, v kateri jim po plačilu položnic in nakupu hrane ostane dovolj za dostojno življenje, v kateri si mladi lahko ustvarijo dom, podjetniki razvijajo svojo dejavnost, delo in znanje pa odpirata pot do boljše prihodnosti". Za zakonom stojijo zaradi konkretnih rešitev, ki jih prinaša ljudem in gospodarstvu, je dodal.

V Resnici po navedbah Nedeljka Todorovića verjamejo, da bodo državljani na referendumu glasovali za, saj zakon ne odvzema, temveč daje. "Slovenija ne potrebuje države, ki ljudem vzame čim več in jim nato vrača v obliki različnih ukrepov. Potrebuje državo, ki ljudem pusti več njihovega zaslužka, podjetnikom omogoča razvoj, delavcem zagotavlja pošteno plačilo, družinam pa večjo finančno varnost," je dejal.

'To ni popravek, to je poseg v družbeni dogovor'

"V nedeljo ste dobili prvi rdeči karton, 6. decembra boste dobili drugega," je prepričana Alenka Bratušek iz Svobode. Gre za zakon za bogate, ker daje le enemu odstotku najbogatejših, posega v osem sistemskih zakonov, je navedla. Izpostavila je njegove finančne posledice: "Najboljši dokaz, zakaj je treba biti proti zakonu, je vaš proračun za leto 2027 in 2028, ki brez upoštevanja tega zakona izkazuje 2,3 milijarde evrov primanjkljaja."

Darko Ratajc iz SD je spomnil, da je referendum omogočil šele sklep ustavnega sodišča. "Parlamentarna večina ima pravico sprejemati zakone, nima pa pravice obiti ustavnih pravil, kadar ji možnost neposrednega odločanja ljudi ni po volji," je povedal. Opozoril je na nenavedene finančne posledice tega zakona, ki združuje številne sistemske spremembe, zato je referendum po njihovem nujen.

"V enem zakonu se spreminja 10 zakonov, med njimi ključni sistemi zakonodaje s področja dela, pokojnin, zdravstva, sociale. To ni popravek, to je poseg v družbeni dogovor, ki se je ustvarjal več kot 30 let in bi zahteval temeljito razpravo in socialni dialog," pa je poudaril Šega. Po njegovih besedah bomo zaradi tega zakona vsi precej revnejši.

Kdo bo torej imel višjo neto plačo?

Višje neto plače bodo občutili le tisti z bruto mesečno plačo višjo od 7500 evrov.

Na tej meji bo namreč postavljena socialna kapica, paradni konj podpornikov interventnega zakona, delavci s plačo višjo od tega zneska pa bodo opravičeni prispevkov. Če pogledamo v številkah - takšnih ljudi je po podatkih Zveze svobodnih sindikatov Slovenije le slabih 14.000 (13.750) kar znaša le dober odstotek in pol (1,6) vseh zaposlenih.

Torej zaposleni s povprečno bruto plačo, ki je po podatkih SURSa julija 2026 znašala dobrih 2700 evrov ne bi občutili višje neto plače.

Janša napovedal dohodninsko razbremenitev

Na referendumu o interventnem zakonu o razvoju Slovenije, ki posega v kar deset različnih zakonov, pa državljani ne bomo odločali o davčni razbremenitvi vseh plač, tega v predlogu namreč ni.

Je pa premier Janša dohodninsko razbremenitev vseeno napovedal. Šef sveta za gospodarstvo Marko Lotrič ni želel odkriti kako namerava Janša dopolniti predlog.

Trenutna splošna dohodninska olajšava sicer znaša 5552 evrov. Po plačilu prispevkov to pomeni, da minimalna neto plača znaša prilbižno 1000 evrov, povprečna 1695 in dvokratnik povprečne plače 3170 evrov.

Če bi se splošna olajšava dvignila na 6500 evrov, kakor predlaga Gibanje Svoboda, bi se minimalna plača dvignila za približno deset evrov, povprečna 20 in dvakratna povprečna 25 evrov.

Ob olajšavi 7500 evrov, ki jo je sprejela prejšnja Janševa in nato ukinila Golobova vlada, pa bi bila minimalna neto plača višja 24, povprečna 42, dvakratna povprečna plača pa približno 53 evrov mesečno.

Izberite 24ur.com za svoj prednostni vir na Google.
  • slika
  • slika 1
  • slika 2
  • slika 3
  • slika 4
  • slika 5
  • slika 6
  • slika 7
  • slika 8
  • slika 9
  • slika 10
  • slika 11
  • slika 12
  • slika 13
  • slika 14
  • slika 15
  • slika16
  • slika 17
  • slika 18
  • slika 19
KOMENTARJI160

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

Angelika2
17. 10. 2026 12.05
Pa kaj je z nami ? Smo res levi in desni, skregani med seboj in se pretvarjamo kaj je danes, ne vidimo kaj bo jutri ? Za referendum proti interventnemu zakonu so podpise zbirali sindikati. Kje so bili sindikati leta 2021, ko je takratna opozicija predlagala spremembe zakona o dohodnini, ki bi dejansko razbremenili plače ? Ni jih bilo, vlada g. Goloba je spremembe gladko zavrnila. Čudno. Danes na spletni strani stranke Svoboda beremo, da kot alternativo interventnemu zaklonu predlagajo prav spremembo Zakona o dohodnini. Ups, dragi moji pet let ste rabili ? Proti interventnemu zakonu so absolutno proti, ker je to zakon za bogate. Navajajo oceno fiskalnega sveta, da bi izpad zaradi interventnega zakona znašal cca 900 miljonov evrov. Njihov predlog spremembe Zakona o dohodnini pa po njihovi oceni le 700 miljonov evrov. Odločitev bo očitno na ramenih volivcev. Ali glasovati za boljše plače srednjega razreda, ki bodo le v breme republiškega proračuna ali za spremembe, ki bodo omogočale tudi prilive v proračun. Namreč lahko je nekaj obljubljat tja v tri krasne, brez finančnih kritij. To me moti pri levici. Nikoli ne povedo kje dobiti potrebna sredstva. Levica je proti izključno zaradi tega, ker delavec ne bo na boljšem. Kje je bila, ko je imela v roki škarje in platno. Aja, ustanovili so Zavod za svobodni ples, z zaposlenim direktorjem (in plačanim) ter oceno da bodo rabili cca 10 strokovnih delavcev in 14 plesalcev. Da o prostorih sploh ne govorimo. Zakaj niso sredstva namenili glasbenim šolam, kjer že več let uspešno potekajo tudi programi svobodnega plesa. Z manj strokovnimi delavci in veliko, veliko več plesalci, pa z bistveno nižjimi sredstvi. Pa še to: dolgotrajna oskrba. Najprej ministrstvo, nato prispevek, računalniški program,... Po treh letih pa končno vprašanje ali je na terenu to mogoče izpeljati. Težko. Začeti je potrebno na terenu. Še ko so sredstva ostala, jih niso dobili zavodi za okrepitev kadrov ali vsaj dodatno stimulacijo. Po zadnjem referendumu se je g. Golob za uspeh javno zahvalil sindikatom in nevladnim organizacijam za uspešno kampanjo, volivcem, ki so glasovali nič. Torej ne meni o delavcih.
smajser1
17. 10. 2026 08.40
Za Janševe drobtine bi se ovce prodale. Kdor bo volil za mu ni pomoči. PROTI int. zakonu!
Bodica
16. 10. 2026 21.39
Višje neto plače bodo občutili le tisti z bruto mesečno plačo višjo od 7500 evrov. Torej zaposleni s povprečno bruto plačo, ki je po podatkih SURSa julija 2026 znašala dobrih 2700 evrov ne bi občutili višje neto plače. Sramota.
Martinović
16. 10. 2026 21.35
Ta zakon bo gotovo padel na referendumu, kot sindikati pravijo gre za poseg v družbeni konsenz in to zaradi Brodnjaka in 30 drugih (z večine politično nastavljenih) direktorjev.
Stajerc200
16. 10. 2026 21.28
6.decembra? Upam,da na Miklavža dobimo nižje davke in z nižjim DDV tudi nižje cene hrane in goriv. V Avstriji je nizji DDV na hrano prinesel znizanje cen osnovne hrane. Če referendum uspe, dobimo tudi za 7.500 € neobdavcih plač👍👍😘😘
realno1
16. 10. 2026 21.46
Uf ga biksaš...si zelo površno prebral zakon oziroma ga nisi, ker v avstrijskem zakonu o nižjem DDV so varovalke, ki trgovce kontrolirajo, da ne smejo dvigovati cen za razliko znižanja DDV. Pri nasšem zakonu tega ni in se bo zgodil hrvaški scenarij. Za 7.500 neobdavčenih plač, kaj naj bi to pomenilo? Samo tisti, ki imajo sedaj plačo nad 7500€ bodo deležni davčnih olajšav. Samo tisti s.p., ki imajo že sedaj velike prihodke bodo deležni olajšav...
dajgec
16. 10. 2026 21.23
Če bi tožilstvo in sodstvo bi bilo čisto drugače v SLO.
Sky58
16. 10. 2026 21.09
Predlagam ukinitev poslancev ter vodenje države preko referendumov
alien number 9
16. 10. 2026 20.56
16x proti
kakorkoliže
16. 10. 2026 20.44
Znižanje davka na hrano bodo pobrali trgovci.
kakorkoliže
16. 10. 2026 20.43
Upokojenci naj ne bi plačevali prispevka za oskrbo, ki jo prav oni potrebujejo. Ker bo manj denarja bo še manj oskrbe, res bistro.
HardKore
16. 10. 2026 20.39
Boli me K..njiga
razgledanec
16. 10. 2026 20.27
Pa sej niste normali zakaj pa ga niste dali zravn tega referenduma kolk denarja vladajoci vrzejo cez okno najbols da bo usak 2 meac referendum ...pa dejmo koncno neka konkretna tema recimo odgovarjat za svoja dejanja al pa izbris imunitete oliyikom zakaj pa ni teh referendumou
Bolfenk2
16. 10. 2026 20.41
Opozicija je izsilila ta referendum
MasteRbee
16. 10. 2026 20.23
Hrana se je v času Golobove vlade podražila za tretjino. Glas proti pa gremo po tej poti naprej.
realno1
16. 10. 2026 21.15
Odgovori si na vprašanje: Ali boš bojkotiral trgovino, če bo čez teden, dva, za cent ali dva dvignila ceno kruha? In tako mesec ali dva dvignila ceno kruha na raven pred znižanjem DDV.... ker v zakonu ni ene varovalke, da trgovec tega ne sme narediti? Ceno pa določa trg.... Boš prekinil najemno pogodbo in šel k drugemu, če tvoj najemodajalec ne bo znižal najemnine za njegovo manjšo davčno obremenitev? Ker v zakonu ni nobene varovalke, da mora to narediti? Višino najemnine pa določa ponudba/povpraševanje...
AleksKritik
16. 10. 2026 20.21
Se že veselim. Ogromen PROTI bom stisnu, da se bo kadilo!!!
FIRBCA
16. 10. 2026 20.20
vsem trgat od place politikom levim in desnim za vsak referndum bo hitri red v drzavi tako sepamal igrajo znami in pozornost preusmerjajo. Dela naj se vsi primejo naj se hvalijo kaj so pripeljali v Slovenijo od investitorjev sluzb itd. Ne samo kako se kregajo a to je sodobni parlament kod vrtec.
Bolfenk2
16. 10. 2026 20.20
Če nam zakon zniža davke in dajatve je logično da bom ZA zakon. Vsakemu zniža stroške. Cenejša bo hrana, najemnine, upokojenci več ne bodo plačevali za trajno oskrbo, davki na plače bodo nižji... Samo ZA bo treba glasovat. Kdo bo pa imel manj? Lenuhi na socialni in nevladniki. Zato pa zganjajo takšno gonjo proti zakonu.
AleksKritik
16. 10. 2026 20.23
Ti kar sanjaj....
utrillo
16. 10. 2026 21.20
Kdo bo pokril 1.000.000.000,00 EUR dodatnega primanjkljaja?
MasteRbee
16. 10. 2026 20.18
Tudi vsi zaposleni bi že danes dobili več. Kaj če Mesec pozabi dvignit minimalno plačo?
MasteRbee
16. 10. 2026 20.15
Moj prjatu je že sedmo leto državi prepustil 80% svoje pokojnine. Pod novimi pogoji bi morda že odplačal svoje izredno posojilo.
kakorkoliže
16. 10. 2026 20.14
Odločno proti odpustkom bogatim na račun revnih. In samo za to gre v tem interventnem zakonu.
MasteRbee
16. 10. 2026 20.11
Na osnovna živila ne bo več davka. Bogati mogoče shajajo tudi brez tega.
ISSN 1581‑3711 © 2025
24ur.com, Vse pravice pridržane
Verzija: 2083