DZ sprejel zakon o Skoku

Državni zbor je na današnji seji sprejel Zakon o specializiranih organih za obravnavo korupcijskih kaznivih dejanj in organiziranega kriminala (ZSOKOK), ki ga je pripravilo Ministrstvo za pravosodje.

"Zakon vzpostavlja specializirano in institucionalno povezano verigo organov od preiskave do sodne odločitve v najzahtevnejših zadevah s področja korupcije ter gospodarske in organizirane kriminalitete," so ob tem sporočili z ministrstva. Uporabljati se bo začel 1. julija 2027.

"Namen zakona je organom, pristojnim za obravnavo najzahtevnejših kazenskih zadev s področja korupcije in gospodarske kriminalitete, zagotoviti boljše pogoje za delo, jasneje opredeliti njihove pristojnosti ter vzpostaviti tesnejšo institucionalno povezanost policije, državnega tožilstva in sodišč. Zakon se pri tem osredotoča na organizacijo pregona in sojenja, ključna procesna vprašanja pa bodo celovito urejena s spremembami Zakona o kazenskem postopku," so zapisali v sporočilu za medije.

Dodali so, da z zakonom ministrstvo odgovarja tudi na številna priporočila mednarodnih organizacij, ki Slovenijo pozivajo k sprejemu nadaljnjih ukrepov za zagotovitev rezultatov pri preiskovanju, pregonu in pravnomočnih sodbah v korupcijskih zadevah, vključno z zadevami, v katere so udeleženi ljudje na visokih položajih. "Evropska komisija je v svojem zadnjem poročilu o vladavini prava med izzivi v Sloveniji izpostavila tudi trajanje sojenj, zlasti v zadevah pranja denarja in korupcije, ter povečanje skupnega sodnega zaostanka ob sicer stabilnem številu rešenih zadev."

"Vprašajmo se preprosto: kaj državljanu pomeni boj proti korupciji, če postopek traja leta in se nikoli ne konča z jasno odločitvijo? Kaj pomeni specializacija, če imamo na papirju specializirane organe, ki pa se v praksi večinoma ukvarjajo z navadnimi kaznivimi dejanji najzahtevnejše korupcijske zadeve pa pospešeno obravnavajo le takrat, kadar je povečan interes javnosti, običajno pred volitvami? Državljani ne zahtevajo obsodb za vsako ceno. Zahtevajo, da država sume zakonito preišče, da pristojni organi opravijo svoje delo in da sodišče v razumnem času odloči. Tudi oprostilna sodba je odločitev pravne države. Večna negotovost in pogosta zastaranja pomembnih zadev to niso," je glavno sporočilo, ki ga je v nagovoru poslancem poudaril minister za pravosodje Mihael Zupančič.

Poslanci so na današnji seji sicer sprejeli tudi vsa koalicijska dopolnila. Med drugim so predlagali ureditev višine plače za sodnike, ki bodo imenovani na specializirano kazensko sodišče.

Zavrnili so opozicijska dopolnila, kjer so predlagali črtanje ključnih členov.

Specializirano državno tožilstvo (SDT) se bo preimenovalo v Specializirano tožilstvo za pregon korupcije in organiziranega kriminala. Zakon na novo opredeljuje tudi katalog kaznivih dejanj ter spreminja posamezne pristojnosti pri razpisovanju prostih mest, imenovanju in ocenjevanju državnih tožilcev.

Določa tudi ustanovitev novega sodišča. Namesto štirih specializiranih oddelkov bodo ustanovili Specializirano sodišče RS za sojenje v zadevah korupcije in organiziranega kriminala. Sodišče bo imelo položaj okrožnega sodišča, sedež v Ljubljani in krajevno pristojnost za območje celotne države. Za odločanje o pritožbah pa bo izključno pristojno Višje sodišče v Mariboru.

Sodstvo in tožilstvo opozarjata, da so rešitve premalo domišljene, glasna so tudi svarila, da ne bodo dosegle bolj učinkovitega pregona korupcije in kriminala. Opozarjajo, da bi zakon celo povzročil zastoje v postopku in povečanje političnega vpliva na njihovo delo.

Minister za pravosodje Zupančič je med obravnavo poudarjal, da je zakon ključen za pregon korupcije in organiziranega kriminala. Izpostavljal je, da zakon organom, kot so Nacionalni preiskovalni urad, SDT in specializirani oddelki sodišča, daje boljše pogoje za delo, jasnejše pristojnosti in trdnejšo povezavo.

Tudi v koalicijskih SDS ter NSi, SLS in Fokus so poudarjali, da prinaša bolj specializirano in povezano obravnavo najbolj zahtevnih kaznivih dejanj. V Svobodi, SD in Levici pa so izpostavljali, da gre za podreditev organov pregona politiki, ter neprimeren katalog kaznivih dejanj in podaljšanje postopkov. Resnica je napovedala, da bo predlog podprla, saj menijo, da sedanji sistem pregona teh kaznivih dejanj ne daje rezultatov.

Poslanka Svobode Lucija Tacer Perlin je bila v izjavi za medije pred glasovanjem kritična do odziva ministra za pravosodje Zupančiča glede vsebinskih pomislekov. "Od ministra dobimo samo odgovor, da želi živeti v svetu brez korupcije. Lepo prosim, nismo na tekmovanju za Miss sveta," je bila slikovita. Od ministra, ki pravi, da je to njegov glavni projekt, bi pričakovali konkretne in argumentirane obrazložitve, je dodala. Najbolj jih skrbi napovedana "politizacija tožilstva", torej diskrecija ministra, ki bo imenoval tožilce. Problematizirala je tudi to, da Skok ne bo imel pristojnosti za pregon zlorabe uradnega položaja.

Demokrati so z zakonom zadovoljni, ker so prepričani v to, da je ministrstvo presodilo, kaj je ključno za pregon korupcije in to zakon tudi vsebuje, je dejala vodja njihove poslanske skupine Elena Zavadlav Ušaj. "Je pa vedno tako, da kadar se spremembe uvajajo, jih nihče ne želi in zato smo prepričani, da tudi marsikdo skoči v zrak," je dodala. Verjamejo pa, da je zakon prvi korak k pregonu korupcije.

"Dovolj je tega, da poslušamo samo o aferah, ni pa sodnega epiloga," pa je v izjavi za medije dejal poslanec SDS Luka Simonič. Najbolj pomembno se mu zdi, da se institucije, ki bodo načrtno reševale afere, povežejo v eno. Kritike iz opozicije bodo vedno, je dejal, "ampak nekje se mora premakniti". Skok gre po njegovem mnenju v pravo smer, saj z njim uresničujejo zavezo volivcem. "Verjamem, da bo Skok merljivo dokazal, da uspešneje razrešuje najtežje oblike kriminala in merila morajo odločati, ali je Skok dober ali ne," je dejal.

Poslanka SD Andreja Katič je dejala, da nihče ne nasprotuje ugotovitvi, da je treba nekaj narediti za učinkovit pregon korupcije, gospodarskega kriminala in najhujših kaznivih dejanj, a ta zakon pomeni ravno nasprotno. Ob tem je spomnila, da predlogu nasprotujejo vse institucije, ki bodo zakon uporabljale v praksi. Dodala je, da so v opoziciji z dopolnili predlagali črtanje ključnih členov, da bi prepričali ministra Zupančiča, da bi še enkrat premislil in prisluhnil stroki ter pripravil nov, v praksi učinkovit zakon. V SD so sicer pričakovali, da bo DZ zakon "žal potrdil", saj gre za "dobro naoljen glasovalni stroj".

Da bo zakon potrjen, je pričakoval tudi poslanec NSi, SLS in Fokus Janez Žakelj, ki opoziciji očita, da si ne želijo preiskati koruptivnih zadev, kar po njegovih besedah kažejo tudi z "blokiranjem zakona o parlamentarni preiskavi". Pri dopolnilih opozicije gre po njegovih besedah le za "črtanje in črtanje". "Če sistem ne deluje, so potrebne spremembe. Čas bo pokazal, ali je zakon dober, vsekakor pa pričakujemo, da bo metla pometla s korupcijo," je dodal.

Skok je poskus politike, da si podredi pravosodje, prinaša pa tudi državo dvojnih meril, je bila ostra poslanka Levice Tina Brecelj. S Skokom je po njenih besedah "zagotovljeno, da koruptivni politiki nikoli ne bodo sedli na zatožno klop", preganjal pa bo navadne državljane. Kljub opozorilom stroke zakon organom ne daje pogojev za bolj učinkovito delo, je izpostavila. "Ali res lahko verjamemo, da si koalicija, v kateri so nekdanji storilci kaznivih dejanj, davčni goljufi, prevaranti, tudi taki, ki že leta hodijo na sodišče, želi učinkovitega kazenskega postopka?" je dodala.

Minister za pravosodje Mihael Zupančič je v dopolnilni obrazložitvi predlagatelja danes znova poudaril, da predlog zakona o Skoku organom, kot so Nacionalni preiskovalni urad (NPU), Specializirano državno tožilstvo in specializirani oddelki sodišča, daje boljše pogoje za delo, jasnejše pristojnosti in trdnejšo povezavo.

SDT bodo namreč okrepili, štiri specializirane sodne oddelke pa bodo nadomestili s specializiranim kazenskim sodiščem, kjer se bodo sodniki lahko osredotočili na najzahtevnejše zadeve, je dejal.

Zupančič je zavrnil očitke o vplivu politike na imenovanje tožilcev. "Minister ne bo samovoljno odločal, kdo bo tožilec, minister tudi ne bo odločal, koga bo tožilec preganjal. Noben politik ne bo odločal, kako bo sodnik razsodil," je dejal.

Tudi koalicija je v predstavitvah stališč poslanskih skupin poudarjala, da predlog zakona bolj povezuje organe za pregon kriminala.

Po besedah poslanca SDS Simoniča je pomembna sprememba tudi okrepitev specializiranega tožilstva. Najmanjše število imenovanih državnih tožilcev bodo povečali z 10 na najmanj 25.

Poslanec Dejan Zakrajšek iz Demokratov je izpostavil, da predlog predvideva tudi močnejšo informacijsko podporo tožilstvu. Poudaril je še, da v stranki z zakonom uresničujejo obljubo, ki so jo dali ljudem. Želijo pa si "države, v kateri uspeh temelji na delu in znanju, ne na podkupninah in poznanstvih".

Poslanec NSi, SLS in Fokus Andrej Černigoj je dejal, da bodo predlog podprli, saj izhajajo iz treh načel, to so neodvisnost, strokovnost in učinkovitost. "Ne želimo političnega pravosodja, toda prav tako ne želimo pravosodja, v katerem večletno trajanje najzahtevnejših postopkov postane nekaj običajnega," je izpostavil.

Nedeljko Todorović iz Resnice pa je dejal, da bodo predlog podprli, saj sedanji sistem ne daje rezultatov. "Neodvisnost sodstva je temelj naše države, toda neodvisnost ne pomeni nedotakljivosti pred kritiko in ne pomeni odsotnosti odgovornosti za delo," je poudaril.

Opozicija je medtem poudarjala, da je stroka enotno proti predlogu, ministru Zupančiču pa je očitala, da stroke ni poslušal niti pri ključnih dopolnilih.

Lucija Tacer Perlin iz Svobode je izpostavila, da med kaznivimi dejanji ni zlorabe uradnega položaja, torej kaznivega dejanja, v katerem bi se lahko znašli politiki. Meni, da predlog politizira imenovanje tožilcev. Predlog zakona namreč določa, da minister pri predlogu za imenovanje državnega tožilca ni vezan na dokončno mnenje Državnotožilskega sveta. "To pomeni, da lahko predlaga kandidata, ki ga je neodvisni strokovni organ ocenil kot manj primernega ali celo neprimernega," je dejala. Prav tako meni, da predlog uvaja možnost različnih procesnih jamstev za primerljive obdolžence, kar je ustavno sporno.

Tudi Tina Brecelj iz Levice je izpostavila, da si bo politika zagotovila vpliv na to, koga se preganja in koga ne, kar je nedopustno. "Če seštejemo vse rešitve, je jasno, da zakon pravzaprav koristi le politiki," je menila. Koristi pa tudi tistim, ki jih bo Skok preganjal, saj bodo postopki še daljši, je dodala.

V SD so cilje predloga podpirali, predlaganih rešitev pa da ne morejo podpreti. Kot je dejala poslanka SD Andreja Katič, stroka opozarja, da lahko namesto krajših dobimo daljše postopke. "Boj proti korupciji potrebuje zakon, ki bo zdržal ustavno pravno presojo in bo predvsem deloval v sodni dvorani," je dejala.

Poslanci so nato nadaljevali razpravo o vloženih dopolnilih. Svoboda, SD in Levica so vložili številna dopolnila, s katerimi so predlagali črtanje ključnih členov. Med drugim člen o ustanovitvi novega sodišča in člen o tem, da minister pri oblikovanju predloga za imenovanje ni vezan na dokončno mnenje Državnotožilskega sveta. Kot je v razpravi dejala Tacer Perlinova iz Svobode, dajejo s tem predlagatelju "možnost popravnega izpita".

V zvezi s tem se je oglasil Andrej Poglajen iz SDS, ki je dejal, da so bili na začetku mandata vsi povabljeni k pripravi zakonov, pa je opozicija to zavrnila. Poudaril je, da so v SDS pod prejšnjo vlado pripravljali vsebinska dopolnila.

Brecljeva iz Levice je v razpravi ministru še očitala, da so Višje sodišče v Mariboru določili kot pritožbeno sodišče, kar je popolnoma neustrezno. "To bo sodišče potopilo," je ocenila. Minister Zupančič ji je odgovoril, da bodo sodišče kadrovsko okrepili.

Dopolnila so vložili tudi v SDS, Demokratih ter NSi, SLS in Fokus, s katerimi je vlada soglašala v sredo na dopisni seji. Med drugim so predlagali ureditev višine plače za okrožnega sodnika, ki bo imenovan na specializirano kazensko sodišče.

Predsednik Demokratov Anže Logar je današnjo obravnavo predloga zakona o Skoku v DZ označil za tektonski premik pri oblikovanju institucije za pregon korupcije. Nasprotnikom zakona iz vrst pravosodja in tožilstva pa je očital, da zagovarjajo status quo. Politika od organov pregona in preiskovalnih organov pričakuje rezultate, je dodal.

Poleg učinkovitega pregona korupcije bo Skok "po celotni verigi" obsodil tiste, ki kršijo zakonodajo in izvajajo kriminalna kazniva dejanja, je Logar dejal v Bruslju ob prihodu na zasedanje ministrov članic EU, pristojnih za notranji trg in industrijo. Še pred glasovanje je dejal, da verjame, da bo v DZ "prevladal zdrav razum".

Pravosodni minister Zupančič je po njegovih besedah opravil veliko delo, njegovo ekipo pa zdaj čaka še sprememba kazenske zakonodaje. "Mislim, da bo ta dvojček – oblikovanje Skoka in reforma zakona o kazenskem postopku – na koncu prinesel tisto, za kar se ta vlada zavzema in tako izpolnil pričakovanja ljudi, da se Slovenija premakne za pomemben korak naprej v uspešnosti pregona korupcije in organizirane kriminalitete," je dejal Logar.

Poslanci so namreč o predlogu zakona o Skoku na današnjem nadaljevanju redne seje odločali po nujnem postopku.

Nasprotnikom zakona iz vrst pravosodja in tožilstva je Logar očital, da zagovarjajo status quo in trenutno situacijo. "A v eni fazi je treba narediti ta prelom," je dejal. Ta vlada ima po njegovih besedah pogum, znanje in ustrezno pripravljeno zakonodajo, "da ta preskok naredimo". Zakonu po njegovih besedah nasprotujejo "tisti, ki ne čutijo potrebe po spremembah in vztrajajo pri starih pozicijah".

"Verjamem, da bodo, ko se bo okrepilo zavedanje, da zdaj politika dejansko pričakuje od organov pregona in od preiskovalnih organov, da dajo od sebe rezultate oziroma da se aktivno vključijo v to in uporabijo vse znanje in institucionalno moč, ki jo imajo, tudi sami ugotovili, da je bil to pravi korak," je še dejal.