DZ črtal določbo o učenju maternega jezika in kulture v šolah

Koalicijski predlog zakona po pojasnilu predlagatelja Mateja Tašnerja Vatovca (Levica) formalizira dve stvari, ki sicer že obstajata, a želijo zakoličiti njun obstoj. Po njegovih pojasnilih gre za prenos sredstev z javnega sklada za kulturne dejavnosti, ki so že zdaj zagotovljena za dejavnosti pripadnikov teh narodov, na ministrstvo za kulturo. Prav tako pa po predlogu svet za vprašanja pripadnikov narodnih skupnosti narodov nekdanje SFRJ postaja stalno posvetovalno telo vlade.

V obravnavi zakonskega predloga na matičnem odboru so člani na predlog koalicije sprejeli tudi dopolnilo, s katerim so v zakon vnesli nov 5.a člen, ki ministrstvu za vzgojo in izobraževanje nalaga, da otrokom pripadnikov narodov nekdanje SFRJ omogoči učenje maternega jezika in kulture v osnovnih in srednjih šolah. Koalicija pa je nato pred obravnavo na seji DZ vložila predlog dopolnila, s katerim te določbe črtajo. DZ je ta koalicijski predlog dopolnila danes sprejel s 77 glasovi za in nobenim proti.

Poslanci iz koalicije so sicer v sredo na seji zanikali, da bi omenjeno dopolnilo, ki ga je odbor sprejel na njihov predlog, pomenilo, da bi morali učitelji v šolah učiti denimo albansko, ampak da bi ta jezik ponudili tistim, ki to želijo. Sara Žibrat (Svoboda) je NSi očitala, da potrebuje mobilizacijo za evropske volitve in grozi z referendumom o tem zakonu, s tem pa je po njenih besedah na nek način izsilila, da so ta sporni člen umaknili.

Jožef Horvat (NSi) je navedbe zavrnil in poudaril, da predlagani zakon "ni utemeljen v slovenski ustavi in bo prej ali slej tako ali drugače romal na ustavno sodišče in ljudi pognal na referendum". Ustava namreč zagotavlja posebno varstvo in pravice avtohtone italijanske in madžarske narodne skupnosti ter posebne pravice romske skupnosti, za zakonsko urejanje posebnih pravic drugih narodnih skupnosti pa v ustavi ni podlage, je pojasnil.

V poslanskih skupinah SDS in NSi predlaganega zakona ne podpirajo. Alenka Jeraj (SDS) je na sredini seji poudarila, da zakon ni potreben, saj namreč vsi predstavniki teh narodnih skupnosti že zdaj prejemajo finančna sredstva, da lahko izvajajo svoje kulturne programe prek Javnega sklada za kulturne dejavnosti, prav tako že deluje posvetovalno telo vlade, ki opravlja naloge, povsem primerljive nalogam sveta, navedenim v tem predlogu zakona.

V NSi prav tako ne podpirajo zakona. Na sredini seji so izpostavili odgovornost za ohranjanje in spoštovanje slovenskega jezika in kulture. Poslanska skupina NSi je sicer predlagala več dopolnil, s katerimi bi črtali člene v zakonskem predlogu, a jih DZ ni podprl.

Vse koalicijske stranke namreč podpirajo predlog zakona, saj menijo, da je skrajni čas, da se to področje uredi. V razpravi so koalicijski poslanci izpostavili, da je Slovenija po osamosvojitvi prevzela odgovornost za varovanje pravic narodnih skupnosti, ki so živele na njenem ozemlju, in da se z zakonskim predlogom izpolnjuje politična zaveza iz deklaracije o položaju narodnih skupnosti pripadnikov narodov nekdanje SFRJ v Sloveniji iz leta 2011.