Poslanci potrdili zakon: vlada bo imela 14 ministrstev

DZ sicer danes ni podprl predloga dopolnila, ki so ga vložili v poslanski skupini Levice in Vesne in s katerim bi sprememba zakona o vladi začela veljati 15. dan po objavi v uradnem listu, in ne naslednji dan po objavi v uradnem listu. Zakon sicer določa, da z dnem prisege ministrov, imenovanih po tem zakonu, preneha funkcija dosedanjim namestnikom ministrov in generalnemu sekretarju vlade.

Po spremembi zakona o vladi, ki so jo predlagali poslanci SDS, bo ta sestavljena iz 14 ministrstev. Področje dela se bo preselilo pod ministrstvo za gospodarstvo, delo in šport, oblikovalo se bo ministrstvo za demografijo, družino in socialne zadeve, doslej ločena izobraževalno-znanstvena področja se združujejo v ministrstvo za izobraževanje, znanost in mladino, v skupno ministrstvo se združujeta tudi področje notranjih zadev in javna uprava. Prav tako bodo v vladi še ministrstva za finance, za infrastrukturo in energetiko, za zdravje, za okolje in prostor, za pravosodje, za kmetijstvo, za kulturo, za lokalno samoupravo, kohezijo in regionalni razvoj, za obrambo ter za zunanje in evropske zadeve.

Ob tem se v zakonu ohranja tudi minister brez resorja, pristojen za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu. Prav tako se ohranja zakonska določba, po kateri ima lahko vlada ob omenjenem še največ dva ministra brez resorja, ki pomagata predsedniku vlade pri usklajevanju dela in opravljanju njegove funkcije v okviru danih pooblastil.

Sprememba zakona je naletela na kritike zlasti zaradi združevanja področja dela in gospodarstva, predvsem v Levici in Vesni so bili kritični tudi do ukinjanja ministrstva za solidarno prihodnost. V Svobodi in SD so medtem izpostavili, da mora imeti vsaka vlada proste roke, da si oblikuje ministrstva po svoje, in da bo odločilno delo posameznih resorjev.

Podporniki spremembe zakona pa so večinoma izpostavljali učinkovitost in racionalizacijo dela državne uprave, kar da je potrebno za odziv na geopolitične razmere.

Predlagatelji zakona so v predlogu izpostavili, da je njegov cilj vzpostaviti učinkovito organizacijsko strukturo ministrstev, zmanjšati stroške državne uprave in povečati njeno učinkovitost. Ob tem pa so v oceni finančnih posledic predloga navedli, da predlog nima finančnih posledic na državni proračun in druga javna finančna sredstva.

Medtem ko so štirje poslanci Levice in Vesne glasovali proti predlogu, njihov poslanec Luka Mesec pa je bil odsoten, so bili v Svobodi in SD vzdržani ali odsotni. Spremembo pa so podprli poslanci SDS, NSi, SLS in Fokus, Demokratov in Resnice, kar bi lahko kazalo na obrise bodoče koalicije. Prav tako sta spremembo podprla oba poslanca narodnih skupnosti.

Predsednik SDS Janez Janša je prejšnji teden napovedal, da bo SDS vsem strankam, ki bodo podprle spremembo zakona o vladi, poslala izhodišča za pogajanja za koalicijsko pogodbo, na podlagi katere bi sestavili novo vlado. Ob tem je poudaril, da SDS vlade ne bo sestavljala za vsako ceno.

Predsednik Resnice Zoran Stevanović je v torek napovedal, da se koalicijskih pogajanj ne bodo udeležili, saj ne gredo ne v Janševo ne v vlado predsednika Svobode Roberta Goloba. Prav tako po Stevanovićevih besedah z bodočo koalicijo ne pričakujejo ločenega sporazuma, saj to smatrajo kot obliko koalicijskega sodelovanja. Bodo pa podpirali predloge, ki bodo usklajeni z njihovim programom, je napovedal.

Med poslanci in predsednikom DZ Zoranom Stevanovićem se je sicer danes vnela razprava o parlamentarni praksi. Stevanović je pred razpravo o dopolnilu, ki sta ga vložili Levica in Vesna, opozoril, naj razpravljajo o členu, h kateremu je bilo vloženo dopolnilo, pri tem pa se je skliceval na 134. člen poslovnika DZ. V Levici in Vesni so sicer predlagali, da začne zakon veljati 15. dan po objavi v uradnem listu, in ne naslednji dan.

Poslanka Svobode Lena Grgurevič je nato Stevanoviću očitala pristransko vodenje sej, on pa jo je prekinil, saj poslanka ni razpravljala o dopolnilu.

Oglasili sta se poslanki Tamara Kozlovič iz Svobode in Meira Hot iz SD, ki sta Stevanovića spomnili, da so v prejšnjem sklicu DZ pri prvem dopolnilu dovolili širšo razpravo, nato pa jo omejili na posamezne člene. Hot je Stevanoviću predlagala, naj skliče delovni posvet, da jih pouči o novih praksah DZ.

Stevanović pa ji je odvrnil, da se je treba držati poslovnika DZ. Pri tem je dodal, da mu je žal, da "nekdo po mandatu ali več potrebuje mentorstvo glede poslovnika". Kot je povedal, lahko Hot potrka na vrata in ponudil ji bo mentorstvo. To je pri nekaterih vzbudilo ogorčenje, češ da se predsednik DZ vede pokroviteljsko.

Ob robu današnje izredne seje DZ pa odmevajo tudi izjave o kavčih s torkove seje skupnega odbora, na kateri so obravnavali predlog spremembe zakona o vladi. Poslanka Resnice Kokot je namreč v torek pojasnila, da so izvedeli, da ima največ kavčev v svojih prostorih v DZ poslanska skupina Levice in Vesne, in sicer devet. Aleksander Reberšek (NSi, SLS in Fokus) je ob tem pripomnil, da je to več, kot so imeli v prejšnjem mandatu poslancev, in jih označil za "kaviar socialiste". Nataša Sukič (Levica in Vesna) je oporekala, da imajo v poslanski skupini štiri kavče.

Danes pa so v Levici na družbenem omrežju X objavili fotografijo oblazinjenega dvoseda z njihovim logotipom na steni v ozadju in z napisom: "Desnica se ukvarja z našimi kavči, medtem ko pripravlja rop prebivalstva. Ne nasedajmo!" V objavi so pripisali, da "milijarda evrov proračunske luknje za bogate nanese kar nekaj garnitur, če že preštevamo kavče".

Tudi Alenka Bratušek (Svoboda) je v objavljenem posnetku na omrežju X spregovorila o tem, da vidi, "da se nekateri poslanci ukvarjajo s številom kavčev". "Hkrati pa se ti isti poslanci ne vprašajo, koliko kavčev na mesec bodo zagotovili posameznikom, ko bodo potrdili zakon za bogate," je dejala v objavi med današnjo izredno sejo DZ, na kateri obravnavajo tudi predlog zakona o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije poslancev NSi, SLS in Fokus, Demokratov in Resnice.

DZ je danes opravil tudi prvo obravnavo predloga interventnega zakona za razvoj Slovenije, ki so ga pripravili v t. i. tretjem političnem bloku. Predlagatelji ob podpori gospodarstva poudarjajo, da gre za nujne ukrepe za razbremenitev gospodarstva in prebivalstva, na levem političnem polu in v sindikatih pa v njem vidijo lobističen zakon za bogate.