DZ bo odločal o spremembi zakona o vladi po predlogu SDS

Po predlogu spremembe zakona o vladi bi se število ministrstev s sedanjih 19 skrčilo na 14, ob tem pa bi ohranili tudi ministra brez resorja, pristojnega za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu. Cilj predlagateljev je vzpostaviti učinkovito organizacijsko strukturo ministrstev, zmanjšati stroške državne uprave in povečati njeno učinkovitost, so navedli v predlogu.

Glede na napovedi bodo predlog poleg poslancev SDS podprli še v NSi, SLS, Fokus, Demokratih in Resnici, kar se je zgodilo že na torkovi seji skupnega odbora DZ. V Levici in Vesni, kjer so bili proti, so predlagali ločitev resorja za gospodarstvo in resorja za delo ter ohranitev ministrstva za solidarno prihodnost, kar je odbor zavrnil. V strankah odhajajoče koalicije so sicer večinoma izpostavili, da si ima vsak mandatar oziroma vlada pravico organizirati delo po svoje.

Predsednik SDS Janez Janša je v petek napovedal, da če bo predlog spremembe zakona o vladi sprejet, bo SDS vsem strankam podpornicam poslala izhodišča za pogajanja o koalicijski pogodbi. Predsednik Resnice Zoran Stevanović je sicer v torek zatrdil, da se koalicijskih pogajanj ne bodo udeleževali, prav tako ne pričakujejo ločenega sporazuma.

DZ bo danes opravil prvo obravnavo predloga interventnega zakona za razvoj Slovenije, ki so ga pripravili v t. i. tretjem političnem bloku. Predlagatelji ob podpori gospodarstva poudarjajo, da gre za nujne ukrepe za razbremenitev gospodarstva in prebivalstva, na levem političnem polu in v sindikatih pa v njem vidijo lobističen zakon za bogate.

V zakonskem predlogu poslanci strank NSi, SLS in Fokus ter Demokrati in Resnica predlagajo več ukrepov za grozečo energetsko krizo, med njimi so nižji DDV za osnovna živila in del energentov.

Ob tem pa predlog vsebuje tudi rešitve s področij ugodnejše obravnave malega gospodarstva in t. i. normirancev, davkov in socialnih prispevkov, plačevanja prispevka za dolgotrajno oskrbo ter zdravstva in pokojnin.

Predlagatelji trdijo, da gre za nujne ukrepe za razbremenitev gospodarstva in prebivalstva po štirih letih, v katerih je levosredinska koalicija po njihovih navedbah zgolj povečevala obremenitve in s tem zmanjšala gospodarsko konkurenčnost Slovenije. Pri tem uživajo tudi podporo delodajalskih združenj.

V strankah, ki so v preteklem mandatu sestavljale vladajočo koalicijo, in v sindikatih medtem večinoma podpirajo le tisti manjši protikrizni del zakonskega predloga, ki je po njihovem prepričanju tudi edini res interventnega značaja. Za pretežni del ostalih predlaganih rešitev pa opozarjajo, da gre za resne sistemske posege, ki so zasnovani lobistično v prid bogatih oz. tistih z najvišjimi dohodki, medtem ko mladi in srednji razred od njih ne bodo imeli koristi.

Izpostavljajo tudi, da bi imel zakon velike negativne javnofinančne učinke. Ocenjujejo jih na okoli milijardo evrov oz. dvakrat toliko kot predlagatelji. Sindikati so tako npr. pozvali k umiku zakonskega predloga.