Simon Maljevac je prestal interpelacijo. Za njegovo razrešitev je ob prisotnih 70 poslancih glasovalo 29 poslancev, proti pa 41. Maljevac tako ostaja na položaju.
Očitke na račun ministrovega dela so predlagatelji strnili v tri ključne točke. Očitali so mu nepregledno porabo in razpolaganje z obveznim prispevkom za dolgotrajno oskrbo, zavajanje javnosti glede storitev dolgotrajne oskrbe in stanovanjske politike ter načeto zaupanje v ministrsko funkcijo.
Janez Cigler Kralj iz NSi kot prvopodpisani pod interpelacijo je dejal, da se minister ni odzval niti na opozorila uporabnikov, niti izvajalcev, niti gospodarstva in opozicije. Vendar pa je politični pritisk po njegovih besedah že obrodil sadove. Vlada je tako v četrtek potrdila predlog zakona o ukrepih za optimizacijo določenih postopkov na centrih za socialno delo in v domovih za starejše ob uvedbi novega sistema dolgotrajne oskrbe.
Vendar pa Cigler Kralj predlog vidi kot priznanje teze, da zakon o dolgotrajni oskrbi ni izvedljiv in da je slab. Pri uvajanju oskrbovalca družinskega člana je prinesel velike zaplete, pri uvajanju dolgotrajne oskrbe na domu je prinesel "popoln fiasko", v četrtek potrjeni zakonski predlog pa napoveduje, da se pravica do dolgotrajne oskrbe v instituciji še ne bo začela izvajati 1. decembra, meni. Ni pa predlog predvidel povišanja plač za zaposlene v dolgotrajni oskrbi za eno tretjino, kar bi bilo po njegovem mnenju nujno.
Maljevac: Gradnja javnih najemnih stanovanj je v največjem zagonu v zadnjih 20 letih
Maljevac pa je očitke zavrnil in poudaril, da še nikoli ni bilo hkrati v teku toliko investicij v domove za starejše. Gradnja javnih najemnih stanovanj je v največjem zagonu v zadnjih 20 letih, je dejal.
Ministrstvo, ki ga vodi, je po njegovih besedah začelo dejansko vzpostavljati dolgotrajne oskrbo kot nov steber socialne varnosti. Od začetka mandata je pripravilo nov zakon o dolgotrajni oskrbi, ki ga je DZ sprejel leta 2023, prav tako je bil sprejet poseben kadrovski zakon, s katerim je ministrstvo stabiliziralo kadrovske razmere in izboljšalo pogoje dela v domovih.
Zakon je uvedel nov prispevek za dolgotrajno oskrbo, s katerim se krepi finančna dostopnost storitev. Prvič v zgodovini Slovenije je tako po ministrovih besedah vzpostavljen stabilen in predvidljiv sistem financiranja.
Kot prva pravica po sistemskem zakonu se je s 1. januarjem 2024 po njegovih besedah začela izvajati pravica do oskrbovalca družinskega člana. V sistem je vključenih že skoraj 2000 oskrbovalcev. Pravica do dolgotrajne oskrbe na domu je sledila s 1. julijem letos. S 1. decembrom pa se bo začela izvajati še pravica do dolgotrajne oskrbe v instituciji.
Pri vlaganjih v domove je omenil, da je hkrati v teku več kot 70 investicij po vsej Sloveniji v skupni vrednosti prek 250 milijonov evrov. Po njegovih zagotovilih nikoli doslej ni bilo hkrati v teku toliko projektov.
Vidne korake naprej pa so naredili tudi na stanovanjskem področju, je poudaril. Tako je vlada za stanovanjsko področje v zadnjih dveh letih zagotovila 151 milijonov evrov. Novi zakon o financiranju in spodbujanju gradnje javnih najemnih stanovanj pa v obdobju od leta 2025 do leta 2034 zagotavlja 100 milijonov evrov letno.
Interpelacijo razume kot opravičevanja nedela iz preteklosti
Interpelacijo vidi kot sredstvo za spodbujanje razprave, ki ne bo v dobro ljudi, ampak bo obrambna linija kapitala, zasebnih podjetij in zaslužkov na plečih ljudi v stiski. Hkrati je navedbe iz interpelacije ocenil kot opravičevanje nedela v preteklosti.
Interpelacijo razume predvsem kot kamuflažo predlagateljev pred dejstvom, da so sami imeli skozi vsa leta od osamosvojitve Slovenije do danes v rokah vse priložnosti in vse vzvode za urejanje posameznih področij, pa glede tega v resnici niso storili skoraj ničesar.
Koalicija o dosežkih, opoziciji nezadovoljna
V koaliciji so izpostavili dosežke ministrovega dela, v opoziciji pa so bili kritični predvsem do zamud pri uresničevanju pravic do dolgotrajne oskrbe.
Izdana odločba še ni storitev, je opozorila poslanka NSi Vida Čadonič Špelič. Direktorji domov za starejše so po njenem opažanju nezadovoljni, ker se obvezni prispevek za dolgotrajno oskrbo pobira, storitev pa še ni. Če vlada v četrtek ne bi potrdila predloga zakona za poenostavitev prevedbe v sistem dolgotrajne oskrbe, ki ga vidi kot "gasilskega", dolgotrajna oskrba sploh ne bi zaživela, je opomnila. Zakonski predlog se ji zdi bližnjica. "Ampak z bližnjicami bi znal vsak vladati," je bila pikra.
Sistem dolgotrajne oskrbe je nedelujoč, je prepričana tudi poslanka iz poslanske skupine nepovezanih poslancev Eva Irgl. V domovih za starejše po njenih besedah menijo, da je avtomatična prevedba več kot 20.000 stanovalcev domov v sistem dolgotrajne oskrbe tvegana poteza, ker ni merljivih in preverjenih kriterijev prevedbe v nov sistem. Pri tem se poslanka sprašuje, zakaj so po domovih sploh pobirali soglasja k prevedbi, če bo ta zdaj avtomatična.
Zvonko Černač iz SDS pa je bil med drugim kritičen do tega, da se število uporabnikov e-oskrbe ni povečalo, ampak jih je približno 5000, kar je toliko kot v času prejšnje vlade, ko je projekt E-oskrba na daljavo začel izvajati Telekom Slovenije skupaj z Zvezo društev upokojencev Slovenije. "Če bi delo nadaljevala prejšnja vlada, bi bilo teh uporabnikov danes približno 15.000," je dejal. E-oskrbo namreč po njegovih besedah potrebuje med 15.000 in 20.000 ljudi.
Dean Premik iz Svobode je medtem obžaloval, da predlagatelji skušajo z interpelacijo nabirati politične točke. Kot veliko prednost nove ureditve je navedel, da bodo stanovalci v domovih za starejše od 1. decembra plačali le za nastanitev in prehrano, in sicer največ v znesku zagotovljene pokojnine za 40 let delovne dobe. Ta letos znaša 782 evrov. Ta kapica bo veljala za standardno nastanitev, ki je dvoposteljna soba s souporabo sanitarij.
Na očitke zaradi zamika izvajanja zakona o dolgotrajni oskrbi pa je odgovorila Tatjana Greif iz Levice. Po njenem opozorilu je zakon o dolgotrajni oskrbi, ki je bil sprejet v mandatu prejšnje vlade, pomanjkljivo urejal ključna področja, predvsem pa ni vzpostavil stabilnega vira financiranja. Veljavni zakon o dolgotrajni oskrbi iz leta 2023 je po njenih besedah denimo vpeljal status oskrbovalca družinskega člana. Določbe o oskrbovalcu urejajo prej neplačano skrbstveno delo in omogočajo staranje v domačem okolju, je dejala.
Minister je tudi v razpravi na očitke o zamudi ponovil, da sistem dolgotrajne oskrbe ne zamuja nekaj mesecev, ampak 30 let. Opoziciji je očital, so imeli v preteklosti priložnost urediti to področje, a ga niso. Poudaril je, da z novim prispevkom za dolgotrajno oskrbo "prvič vzpostavljamo stabilno in predvidljivo financiranje in predvsem nižje položnice za tiste, ki so v domovih za starejše". Pojasnil je tudi, da so bile cene za dolgotrajno oskrbo "vzpostavljene v sodelovanju z izvajalci, na podlagi njihovih dejanskih stroškov in junija 2025 tudi prilagojene". "Sistem, ki ga vzpostavljamo, je finančno trden," je poudaril.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.