Del opozicije zaradi razmer v državi obstruiral proračunsko sejo

Vlada je proračuna pripravljala v okoliščinah postopnega okrevanja gospodarstva po epidemiji covida-19, a bo ta še naprej zahtevala visoke stroške, predvsem za zaščitno opremo, cepljenje in testiranje. Finančni minister Andrej Šircelj je na predstavitvi predloga proračunov poslancem dejal, da se Sloveniji letos napoveduje gospodarska rast v višini 6,1 odstotka, ki se bo nadaljevala tudi v letih 2022 in 2023. Posledično bodo rasli tudi prihodki.

Višji bodo v letu 2022 tudi odhodki, nato pa se bodo v letu 2023 nekoliko znižali, usmerjeni pa bodo predvsem v investicije. Če investicij ne bi bilo, bi bi bil primanjkljaj prihodnje leto več kot desetkrat nižji od načrtovanega, je dejal, a dodal, da investicije prinašajo večjo dodano vrednost, ta pa večje dohodke zaposlenim in večje dobičke podjetjem.

Proračunski primanjkljaj bi se kljub temu zniževal - z ocenjenih 7,9 odstotka BDP v letu 2021 na 4,6 odstotka BDP v letu 2022 in na 2,7 odstotka BDP v letu 2023. Zniževal se bo tudi dolg države, namreč z letošnjih 78,5 odstotka BDP na 77,5 odstotka BDP v letu 2022 ter na 76 odstotkov BDP v letu 2023. Leta 2024 naj bi se znižal pod 75 odstotkov, je dejal minister.

Optimizem pa lahko splahni ob nepripravljenosti ljudi na cepljenje proti covidu-19 in posledično širitvi koronavirusa. "Po drugi strani lahko rečem tudi obrnjeno: da bo večja precepljenost ljudi zagotovila večjo gospodarsko rast, večji optimizem, večje zadovoljstvo in tudi večjo blaginjo ljudi," je še dejal Šircelj.

Janša: Sredstva pravično razdeljena po celotni državi in vseh sektorjih

"Proračuna za leti 2022 in 2023 sta optimistična in razvojno naravnana, s sredstvi za investicije, kakršnih ta država še nikoli v vsej svoji zgodovini ni imela na voljo," je povzel Janša. Dodal je, da bodo ta sredstva pravično razdeljena po celotni državi in vseh sektorjih. Izpostavil je investicije v zdravstvo, ki jih bo v vsakem od prihodnjih dveh let za 200 milijonov evrov. "V dveh letih bo šlo za investicije v zdravstvo več denarja, kot ga je bilo porabljenega v preteklem desetletju," je dejal.

Omenil je še investicije v cestnem in železniškem prometu ter infrastrukturi, protipoplavno varnost, oskrbo s pitno vodo, vrtce in osnovne šole ter športno infrastrukturo, kot tudi v kulturo, znanost in digitalno povezljivost. Načrtuje se tudi znatna sredstva za naložbe v domove za starejše, je dejal.

"Proračunska politika se je v času pandemije prilagodila novonastalim razmeram na način, da smo  zagotavljali sredstva za financiranje zaščite zdravja prebivalstva (cepiva, cepljenje, testiranje, zdravstvena oskrba, zaščitna oprema), kar počnemo še vedno in bo treba početi še nekaj časa," pa je poudaril premier. Dodal je, da s sprejetimi ukrepi zagotavljajo podporo gospodarstvu in prebivalstvu za omilitev posledic epidemije.

Po lanskem padcu aktivnosti  za 4,2 odstotka se letos nadaljuje okrevanje dejavnosti, vpetih v mednarodno menjavo, prednjači predelovalna dejavnost, prometa, logistika. Še naprej rastejo tudi investicije v opremo in stroje ter uvoz in izvoz, je poudaril Janša. Okrevanje gospodarstva pa se bo, kot je dejal, v naslednjih dveh letih nadaljevalo, težave z dobavo materialov in s tem povezani cenovni pritiski pa naj bi se po napovedih domačih, evropskih in svetovnih institucij umirile: "Upajmo, da držijo."

"Predvideva se, da bodo zlasti v letu 2022 določeni zaščitni ukrepi, kar se tiče pandemije, žal še vedno prisotni in bodo v nekaterih dejavnostih omejevali popolno okrevanje," je dejal. Med te sodijo tudi določene storitvenih dejavnosti ter potovanja.

Kot je dejal premier, se zaposlenost znova povečuje, v prihodnjih dveh letih pa se bodo ugodna gibanja nadaljevala, a zaradi demografskih trendov bodo v ospredje prišle tudi vedno večje omejitve, ko gre za razpoložljivost delovne sile. "V prihodnjih dveh letih naj bi se okrevanje na trgu dela nadaljevalo, pri čemer računamo, da se bo število zaposlenih povečalo za okoli 30 tisoč glede na predkrizno leto. Demografski trendi pa napotujejo na ukrepe povezane z demografijo, ki jo postavljamo v ospredje, kajti ni nobene druge rešitve."

S predstavitvijo proračunskih dokumentov se je današnja izredna seja državnega zbora končala, saj vsebinske razprave na njej poslovnik ne predvideva, pač pa bo potekala pozneje na sejah zainteresiranih delovnih teles državnega zbora. Te so sklicane v času od 8. do 15. oktobra. Za leto 2022 je državni zbor proračun sprejel že novembra lani, z zdaj predlaganimi spremembami pa se prihodki zvišujejo za približno štiri odstotke na 11,47 milijarde evrov, medtem ko naj bi se odhodki povečali za dobro desetino na 13,94 milijarde evrov. V letu 2022 naj bi se prihodki povzpeli na 11,84 milijarde evrov, odhodki pa znižali na 13,36 milijarde evrov.

Vlada je odločena postopno zniževati primanjkljaj, ki ga je epidemija v državni proračun navrtala lani. Leta 2022 naj bi se ta znižal na 4,6 odstotka BDP, leta 2023 pa na 2,6 odstotka BDP.

Predlog obeh proračunov je vlada sprejela prejšnji teden, ko je finančni minister povedal, da bosta bistveno več denarja namenila za investicije. Izpostavil je rast na področju zdravstva, bistveno več denarja pa bo namenjenega tudi za domove za starejše kot tudi za prilagajanje podnebnim spremembam, za znanstveno in raziskovalno dejavnost, trajnostno mobilnost in upravljanje z vodami.

Opozicija sejo obstruirala

Poslanci opozicijskih LMŠ, SD, Levice in SAB so medtem napovedali obstrukcijo izredne seje, s čimer so izrazili protest proti vladi in njenemu predsedniku Janezu Janši. Zaradi razmer v državi premierja pozivajo k odstopu.

Obstrukcija je po besedah vodje poslancev LMŠ Braneta Goluboviča v demokratični družbi ena od možnosti protesta proti vladi in njenemu predsedniku, "ki krši pravni red in krni ugled Slovenije v tujini". Kot je dejal, bodo v opoziciji bojkotirali nagovor premierja, ki po njegovih besedah že leto in pol ne spoštuje zakonodaje, epidemijo pa zlorablja za rušenje demokratičnih postulatov. "Na seji nas ne bo, z demokratičnim orodjem bomo pokazali nestrinjanje z uničevanjem naše države," je dodal.

Tudi po besedah vodje poslanske skupine SD Matjaža Hana stanja, kakršno trenutno vlada v državi, nismo imeli še nikoli. To je zaskrbljujoče, v zadnjih dneh pa tudi zelo nevarno, je poudaril. Med ljudmi "za zastraženimi ograjami" je po njegovih besedah čutiti strah in veliko razočaranje, odgovornost za to pa v največji meri nosijo vlada in njen predsednik ter preračunljivi posamezniki in stranke, ki jo podpirajo, je poudaril Han.

Da vlada nima več nobene legitimnosti in bi morala odstopiti, meni tudi vodja poslanske skupine Levice Matej T. Vatovec. Očital ji je, da zna vladati le še s silo in nasiljem. To se je po njegovih besedah pokazalo tudi v torek ob protestih in vrhu EU-Zahodni Balkan, ko je vlada "gostila tuje goste, lastno ljudstvo pa zaplinjala". Opozoril je tudi, da se vlada izživlja nad različnimi institucijami in mediji, pri čemer je omenil Slovensko tiskovno agencijo (STA).

Tudi vodja poslanske skupine SAB Maša Kociper je opozorila na finančno izčrpavanje STA, ki že 280 dni opravlja javno službo brez plačila s strani vlade, čeprav ji plačilo nalaga zakon in mnenje vrhovnega sodišča. Janša po njenih besedah ne želi slišati, kar mu v opoziciji sporočajo že zelo dolgo, prav tako ne posluša ljudi, "ki niso zadovoljni s smerjo, v katero gre naša država in naša demokracija".

Zaradi razmer v državi sicer opozicija zahteva tudi sklic izredne seje. Po torkovem dogajanju v Ljubljani, ko je policija med protesti uporabila prisilna sredstva, so ostro obsodili vsakršno nasilje. Vlado, ki po njihovem mnenju načrtno ustvarja izredne razmere, pa so pozvali, naj sprejme odgovornost za nastalo stanje in odstopi, saj da le to vodi v normalizacijo razmer. Menijo, da tako več ne gre in so predčasne volitve nujne.

Janša odločitev opozicije obžaluje

Premier obžaluje odločitev opozicije za obstrukcijo današnje izredne seje. Meni, da so razlogi, ki so jih navajali v LMŠ, SD, Levici in SAB, neprepričljivi. Kot je dejal ob robu današnje seje, je obstrukcija po poslovniku eden od instrumentov, ki se ga opozicija lahko posluži, da pa ne ve, če se je to že kdaj zgodilo ob predstavitvi proračuna: "Preden sploh slišiš okvire, proti katerim protestiraš."

Pozive k odstopu pa je komentiral, da naj bi vlada odstopila zato, "ker imamo dobre makroekonomske podatke". "Mislim, da gre v bistvu za isto stvar, a z drugega zornega kota," je še dejal.