Vlada je namreč konec januarja pripravila predlog zakona o ukrepih za omilitev posledic dviga cen energentov v gospodarstvu in kmetijstvu. Ukrep je vreden 70 milijonov evrov in bo zajel približno 14.500 gospodarskih subjektov. Hkrati je vlada pripravila predlog zakona o nujnih ukrepih za omilitev posledic zaradi vpliva visokih cen energentov. 

Po predlogu zakona bo vlada najranljivejšim namenila solidarnostni energetski dodatek v višini 150 evrov, prejelo ga bo približno 67.000 prejemnikov varstvenega dodatka, poleg njih pa tudi upokojenci z do 1000 evrov pokojnine, invalidi, velike družine in še nekatere druge ranljivejše kategorije. Gospodinjstva bodo tudi tri mesece oproščena plačevanja omrežnine za elektriko, na najnižjo možno stopnjo pa se bodo znižale trošarine na elektriko in pogonska goriva.

Oba predloga zakona bo DZ na izredni seji konec februarja skladno z današnjo odločitvijo kolegija predsednika DZ obravnaval po nujnem postopku. Vodje poslanskih skupin dela opozicije so sicer na današnji seji kolegija znova izpostavili, da pomoč prihaja prepozno in da bodo nekateri še vedno spregledani. Kot je ob tem še napovedal vodja poslancev Levice Matej T. Vatovec, bodo posamezne dele postopka še poskušali izboljšati z vloženimi dopolnili.

DZ bo obravnaval tudi predlog sklepa o nedopustnosti razpisa zakonodajnega referenduma o zakonu o ratifikaciji sporazuma z OCCAR, po katerem vlada načrtuje nakup osemkolesnih oklepnikov tipa boxer. V Levici so namreč v sredo v DZ vložili pobudo za zakonodajni referendum o omenjenem zakonu, ob tem pa so predložili tudi 6800 podpisov. DZ naj bi v 14 dneh od vložitve referendumske pobude sicer odločil, ali je ta skladna z ustavo.

Poslanke in poslance na izredni seji čaka obravnava predloga zakona o interventnih ukrepih za podporo trgu dela in predlog novele zakona o spodbujanju investicij. Tudi slednja bo DZ obravnaval po nujnem postopku, je danes odločil kolegij predsednika DZ.

Sicer pa bo DZ na seji obravnaval še predlog sprememb zakona o zdravstveni inšpekciji, predlog novele o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, predlog dopolnitve zakona o nadzoru državne meje, predlog novele zakona o ustanovitvi občin ter o določitvi njihovih območij in novele zakona o rudarstvu. Na poslanskih klopeh bo tudi predlog resolucije o nacionalnem programu za kulturo v obdobju 2022–2029.

Združenje upravnikov nepremičnin ostro proti predlogu izenačitve gospodinjskih odjemalcev plina

V Združenju upravnikov nepremičnin pri Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) so znova izrazili nestrinjanje z vladnim predlogom začasne izenačitve pravic vseh gospodinjskih odjemalcev zemeljskega plina, ki je del nedavno sprejetega energetskega paketa. Poslance pozivajo h korekciji predloga, sicer omenjajo uporabo pravnih sredstev.

V združenju, ki je del Zbornice za poslovanje z nepremičninami pri GZS, so že po sprejemu vladnih predlogov za blažitev posledic visokih cen energije opozarjali, da ukrep začasne izenačitve pravic vseh gospodinjskih odjemalcev zemeljskega plina, tako etažnih lastnikov s skupnimi kurilnicami kot ostalih, ni ustrezna ali sistemska rešitev in da dejansko že obstoječa zakonodaja vsem potrošnikom priznava enake pravice.

Po podrobnejši proučitvi besedila predloga in posvetovanju s pravnimi strokovnjaki so v združenju v današnjem sporočilu za javnost zapisali, da omenjeni predlog za etažne lastnike skupnih kurilnic ne le ne prinaša trajne rešitve nastalega položaja, ampak lahko povzroči celo poslabšanje njihovega pravnega položaja.

Vlada se je s potrditvijo omenjenega predloga več kot očitno postavila na napačno stališče, ki ga podpirajo tudi dobavitelji energentov, so prepričani v združenju. Ukrep je zapisala v predlog zakona o nujnih ukrepih za omilitev posledic zaradi vpliva visokih cen energentov, ki ga je v DZ poslala po nujnem postopku, veljal pa naj bi eno leto in tri mesece, od februarja do konca aprila 2023.

V združenju ponavljajo, da iz predloga izhaja, da naj bi bil položaj etažnih lastnikov v večstanovanjskih stavbah, ki svoja stanovanja ogrevajo s toploto iz skupnih kurilnic na zemeljski plin za eno ali več večstanovanjskih stavb, šele z uveljavitvijo tega zakona in samo začasno izenačen s položajem vseh ostalih gospodinjskih odjemalcev.

Sami pa so trdno prepričani, da je takšno stališče vlade in dobaviteljev napačno, saj imajo etažni lastniki položaj gospodinjskih odjemalcev že na podlagi veljavne zakonodaje, in sicer zakona o oskrbi s plini in zakona o oskrbi z električno energijo. Čeprav takšno stališče za nazaj ne bi bilo zavezujoče in bi sodišča predpise interpretirala povsem neodvisno, bi lahko uveljavitev takšne določbe kljub temu škodovala interesom etažnih lastnikov in koristila interesom dobaviteljev, poudarjajo v združenju.

Poleg tega predlagani zakonski ukrep po njihovi oceni ne naslavlja identičnega problema v primeru dobave elektrike za skupna odjemna mesta v večstanovanjskih stavbah. Tudi v tem primeru imajo namreč etažni lastniki v večstanovanjskih stavbah nedvomno položaj gospodinjskih odjemalcev, so prepričani.

Od poslancev zato pričakujejo, da ob sprejemanju zakona ne bodo potrdili predlaganega besedila, ampak ga bodo ustrezno popravili, tako da bo iz njega nedvomno izhajalo, da je položaj omenjenih etažnih lastnikov že na podlagi veljavne zakonodaje izenačen s položajem vseh ostalih gospodinjskih odjemalcev zemeljskega plina in da popolnoma enako velja tudi glede dobave elektrike.

V nasprotnem primeru bodo članom združenja in etažnim lastnikom predlagali, da za zaščito lastnih interesov uporabijo pravna sredstva, saj so prepričani, da bodo jasnost veljavne zakonodaje brez težav prepoznala sodišča.