Slovenija v bitki s časom

Državni zbor bo že na sredini izredni seji odločal o pobudi SNS za razpis zakonodajnega referenduma o vstopu Hrvaške v zvezo Nato, je sklenil kolegij predsednika DZ Pavla Gantarja. Hkrati bodo poslanci odločali o sklepu, ki ga je predlagala SLS, da Slovenija ne priznava nobenih hrvaških predpisov, ki bi prejudicirali mejo. Od tega je odvisno, ali bosta Zavod 25. junij in Stranka slovenskega naroda nadaljevali zbiranje podpisov za referendum, medtem ko referendumska pobuda SNS nima možnosti.

O tej temi pa so razpravljali tudi na vrhu koalicije. "Naša želja je, da ne pride do referenduma, ker je škodljiv za naše nacionalne interese. Z njim ne bi nič dosegli, ravno nasprotno. Zato bomo poskušali narediti tisto, kar je potrebno, da do referenduma ne bo prišlo," je poudaril premier Borut Pahor. Predlagali so kompromis: državni zbor naj jutri sprejme sklep, v katerem sicer ne bi bili konkretno omenjeni Piranski zaliv, levi breg Dragonje in Hotiza, kot hočeta SLS in Zavod 25. junij z Marjanom Podobnikom na čelu, pač pa bi po neuradnih informacijah v njem pisalo, da stanje na dan 25. 6. 1991 velja na kopnem in na morju in da ima torej Slovenija potemtakem tudi neoviran teritorialni dostop do mednarodnih voda.

Predsednika Odbora za zunanjo politiko (OZP) Iva Vajgla so zato pooblastili, naj poskuša stranke prepričati v omenjeni kompromis, s katerim bi zadovoljili SLS in preprečili referendum. Čeprav se je Vajgl nemudoma lotil dela, pa časa nima veliko.

Vprašanje je tudi, ali mu bo uspelo. Kot je v oddaji 24UR povedal Podobnik, kompromisni predlog, ki ne omenja spornih točk, zanje ni sprejemljiv. Zato meni, da je možnosti za kompromis malo, enako pa je tudi stališče Stranke slovenskega naroda. Ta je skupaj z Zavodom 25. junij v parlament vložila 5362 podpisov v podporo referendumu. Vajgl ni vrgel puške v koruzo, čeprav novega predloga za kompromis ne bo. "Nobenega drugega, samo ta, ampak včasih se je treba pogovoriti, da se bolje razumemo," je dejal.

Pahor: Ne popuščamo SLS!

Pahor ob tem trdi, da ne popuščajo SLS. "Gre za oblikovanje kompromisov, ki so razumni, da ne pride do razpisa referenduma. Ne gre za izsiljevanje ali popuščanje. Gre za tehtanje, kakšne posledice ima kakšna odločitev," je povedal. K iskanju kompromisa je pozval tudi predsednik SDS Janez Janša. "Če takšen sklep zadovolji predlagatelja in se s tem izognemo zbiranju podpisov, zavlačevanju postopkov in samemu referendumu, ki tudi nekaj stane, potem ni nobene škode, če to še enkrat povemo," je dejal.

Janša: Čas, da se poenotimo

Poslanska skupina SDS bo sicer podprla tako včerajšnji sklep OZP kot dopolnilo, ki ga predlaga SLS. Ta po Janševih besedah izraža že dolgo znano stališče Slovenije, ki ga bo država najverjetneje zastopala še naprej. Predsednik največje opozicijske stranke tudi meni, da je čas za sestanek predsednikov parlamentarnih strank in vodij poslanskih skupin, ki ga je Pahor napovedal že pred časom. "Če kdaj, bi bilo zdaj treba poenotiti slovensko politiko, ker si lahko v nasprotnem primeru po nepotrebnem zaradi proceduralnih zapletov in zaradi tega, ker se včasih ne zna izračunati, kaj bo naslednji korak, nakoplje znatno mednarodno škodo," je pojasnil.

V Natu zaskrbljeni

Zveza Nato z zaskrbljenostjo spremlja, kaj se dogaja v Sloveniji z ratifikacijo vstopa Hrvaške v zavezništvo, je poudaril tiskovni predstavnik zavezništva James Appathurai. Upamo, da Slovenija ne bo edina, ki ji ne bo uspelo pravočasno opraviti postopka, je še dejal in dodal, da v Sloveniji poteka resna tekma s časom.

Ratifikacija protokola za vstop Hrvaške v zvezo Nato je seveda notranji proces, v katerega se zavezništvo ne more in ne želi vpletati, je izrecno poudaril Appathurai. Toda Nato želi, da bi vseh 26 članic pravočasno opravilo svoje postopke, da bosta lahko Hrvaška in Albanija v začetku aprila na jubilejnem vrhu ob 60. obletnici zveze Nato v Strasbourgu in Kehlu zasedli svoje mesto za skupno mizo.

Medtem pa so s hrvaškega ministrstva za zunanje zadeve in evropske integracije sporočili, da je tudi na Nizozemskem, ki je glede hrvaškega vstopa v Nato oklevala, postopek že končan in protokol ratificiran. S tem je postala Nizozemska 25. država članica EU, ki je ratificirala protokol. To mora storiti samo še Grčija, kar pa hrvaško zunanje ministrstvo pričakuje v kratkem. Slovenija je protokol ratificirala, za pa je glasovalo kar 75 poslancev.