Po zapletu z okužbami v Levici Dikaučič uspešno prestal interpelacijo

Na interpelaciji ministra za pravosodje Marjana Dikaučiča se je po več urah razprave zapletlo. Dva poslanca Levice sta bila namreč na testiranju za novi koronavirus pozitivna. Levica je zato predlagala preložitev glasovanja na četrtek, saj predlagatelji interpelacije ob odsotnosti dveh poslancev Levice ne bi uspeli zbrati potrebnih 46 glasov. 

S predsednikom DZ Igorjem Zorčičem so tako iskali rešitev, kako v aktualnih epidemioloških razmerah zagotoviti, da lahko poslanci in poslanke glasujejo o zadevah, ki jih obravnava DZ, še posebej pri interpelaciji, kjer bi bil, kot kaže, rezultat glasovanja zelo tesen, je pojasnil Vatovec. "Ocenjujemo, da bi bilo precej ustavno sporno, da bi bila dva poslanca, ki sta zelo jasno opredeljena do tega, da mora minister Dikaučič oditi, prikrajšana zaradi izrednih okoliščin," je poudaril vodja poslancev Levice Matej T. Vatovec.

Zorčič je po posvetu z vodji poslanskih skupin sprejel odločitev, da glasovanje ne bo prestavljeno. Pred sprejetjem odločitve je povedal, da se postavlja vprašanje, če je mogoče zagotoviti, da poslanca v četrtek opravita glasovanje.

Za interpelacijo glasovalo 42 poslancev 

Maša Kociper (SAB) je pred začetkom glasovanja opozorila, da bi se situacija v času povečanega števila okužb s koronavirusom lahko še kdaj ponovila. Opozorila je, da imajo poslanci možnost glasovanja na daljavo le v primeru, če je v državi razglašena epidemija. Vlado je zato pozvala, naj razglasi epidemijo in zagotovi delovanje državnega zbora, najvišjega zakonodajnega telesa.

Za interpelacijo je glasovalo 42 poslancev. Ministra je sicer podprlo manj poslancev, zgolj 28, iz vrst njegove SMC ter vladne SDS. V NSi in dva poslanca DeSUS so bili vzdržani. Poslanec DeSUS Ivan Hršak je glasoval za interpelacijo. 

V poslanski skupini Levica so sicer ocenili, da bi glede na signale iz poslanskih skupin in dejstvo, da se "minister danes praktično ne brani, da ni zavrnil nobenega očitka", lahko uspeli z interpelacijo ob polni zasedbi poslancev v DZ.

Očitki predlagateljev

Kot je uvodoma na današnji razpravi dejala poslanka LMŠ Tina Heferle, si upa trditi, da Dikaučič ne bi postal minister za pravosodje, če bi bil že v času svoje predstavitve odkrit s poslanci. Poleg tega pa je pri opravljanju svoje funkcije opustil dolžno skrbnost in dolžno ravnanje, funkcijo pa opravlja nevestno, je navedla. Po mnenju predlagateljev "vsekakor ni moralno", da je Dikaučič, takrat še v vlogi kandidata za ministra, zamolčal dejstvo, da ga bremeni sum storitve kaznivega dejanja utaje davkov in ponarejanja poslovnih listin ter neizpolnjena finančna obveznost plačila komunalnega prispevka. Po besedah Heferletove bi to zagotovo vplivalo na odločanje o njegovi primernosti, prikrivanje tako pomembnih osebnostnih okoliščin pa je obsojanja vredno.

Dikaučiču očitajo škodljivo okrnitev delovanja edinega notariata v Spodnji Savinjski dolini, ki da ga je pred tem Dikaučič hotel prevzeti sam. Po oceni predlagateljev interpelacije je za več kot leto dni trajajoč postopek izbire notarja v Žalcu zaradi zavlačevanja osebno odgovoren sedanji minister. Prav tako pa je minister Dikaučič odgovoren za zaprtje žalske notarske pisarne oziroma za njeno diskontinuirano delovanje, trdijo v opoziciji. 

Kot smo poročali septembra, pa je bil pravosodni minister po naših informacijah osumljen storitve kaznivega dejanja davčne zatajitve in ponarejanja poslovnih listin. V kazenski zadevi proti aktualnemu ministru za pravosodje je Okrožno državno tožilstvo v Murski Soboti avgusta 2019 tožilstvo BiH zaprosilo za mednarodno pomoč. Tožilka je avgusta 2020 vložila zahtevo za preiskavo na murskosoboškem sodišču, ki pa še ni bila uvedena. Minister za pravosodje je vse očitke zavrnil. 

Ob tem Dikaučiču predlagatelji očitajo politično odgovornost tudi za njegova nedopustna in protipravna ravnanja ter opustitev dolžnostnih ravnanj v zvezi z opravljanjem njegove ministrske funkcije, je pojasnila poslanka. Izpostavila je "sago s kandidacijskim postopkom za dva delegirana evropska tožilca". Za to, da je Slovenija med državami, ki so k projektu evropskega tožilstva pristopile, edina, ki še vedno nima imenovanih dveh delegiranih evropskih tožilcev, je po mnenju predlagateljev soodgovoren minister Dikaučič.

Po besedah Tine Heferle se je nacionalni kandidacijski postopek zavlekel vse do danes zaradi "vladnega samovoljnega nestrinjanja" z izbiro. Ministru je očitala, da je zakonit poziv za zasedbo dveh mest za evropska delegirana tožilca iz leta 2020 želel zaobiti z objavo novega, nezakonitega poziva.

S tem ko je poskušal povoziti predhodni poziv – kot je izpostavila Heferletova, je bil ta zakonit in transparenten in že v sklepni fazi – je po njenih besedah deloval proti slovenskemu pravnemu redu. Predlagatelji menijo, da je s svojo aktivnostjo kršil temeljno načelo vladavine prava in "dopustil vladno uzurpacijo tolmačenja zakonov oz. pravnega reda". Poslanka je ob tem ugotavljala, da sta vlada in z njo minister "klonila šele pod pritiskom te interpelacije, a žal tudi tokrat ni šlo brez samovoljne arbitrarnosti", pri čemer je pojasnila, da govori o t. i. začasni seznanitvi oz. začasnem imenovanju.

Enako politično odgovornost predlagatelji ministru očitajo tudi, ko gre za vprašanje imenovanj in napredovanj državnih tožilcev. "Tudi tu se ministrova opustitev dolžnega ravnanja odraža v tem, da bodisi naklepno bodisi iz malomarnosti ne poskrbi za zapolnitev prostih državnotožilskih mest, ki so normativno določena za normalno in učinkovito delovanje državnega tožilstva," je dejala poslanka.

Izpostavila je tudi, da se minister ni udeležil niti ene seje parlamentarnega odbora za pravosodje, na katerih so sprejemali pomembne odločitve. Prav tako pa je po njenih navedbah z opustitvijo dolžnega ravnanja povzročil zaprtje redne notarske pisarne v Žalcu, čeprav je na tem območju notarska pisarna obratovala že skoraj polna tri desetletja.

Heferletova je ugotavljala, da bi morali biti za pravosodnega ministra samoumevni visoka stopnja spoštovanja pravne države, poznavanje in spoštovanje hierarhije pravnih aktov ter zakonitost ravnanja. Dikaučiča pa po njenih besedah ne krasi nobena teh vrednot. "Krasita ga hvale nevredna izigravanje sodnega sistema in izmikanje sodnim organom z neprevzemanjem sodnih pošiljk, krasi ga izmikanje plačilu komunalnega prispevka in – na žalost naše pravne države – ga krasi tudi sum storitve kaznivega dejanja utaje davkov in ponarejanja poslovnih listin," je dejala.

Kršitve so po njenih besedah takšne, da jih ni mogoče opravičiti s preprostim opravičilom ali naknadnim plačilom komunalnega prispevka. Vse te pretekle kršitve ostajajo, tako kot ostaja sum storitve kaznivega dejanja utaje davkov in ponarejanja poslovnih listih, je poudarila.

Po ocenah Dikaučiča predlagatelji za očitke nimajo nobenih argumentov

Predlagatelji interpelacije po njegovih besedah želijo ustvariti vtis, da je njegovo ministrovanje nedopustno, vendar pa za očitke nimajo nobenih argumentov in dokazov ter "navajajo netočnosti". "Zavedam se, da bom deležen obtožb in natolcevanj, vendar vem, da delam prav in da me pri tem podpira vlada," je poudaril."Očita se mi, da delujem proti vladavini prava, po drugi strani pa se mi očita prav sledenje črki zakona, zato se sprašujem, kaj mi predlagatelji interpelacije dejansko sploh očitajo," je dejal in opozoril: "Jasno je, da se me interpelira zgolj zato, ker sem minister te vlade. Kar je v nasprotju z bistvom instituta interpelacije."

Dikaučič je zavrnil vse očitke predlagateljev interpelacije. Kot je dejal, je "zaplet" glede imenovanja delegiranih evropskih tožilcev kljub drugačnim namigovanjem pravne narave, ki ga bo v končni fazi verjetno razrešilo sodstvo, "kar pa bom seveda upošteval, kot sem vedno do sedaj". Na podlagi nedavnega sklepa vlade o začasnem imenovanju dveh delegiranih tožilcev pa si, kot je dejal, želi, da bo Slovenija tudi do takrat lahko v polni meri sodelovala v Evropskem javnem tožilstvu.

Zavrnil je tudi očitke o odgovornosti pri odlašanju vlade z imenovanjem državnih tožilcev ter poudaril, da je izvedba razpisa edina pristojnost, ki jo kot minister ima. Zato mu po njegovih besedah ni mogoče utemeljeno očitati zavlačevanja postopkov oziroma nespoštovanja predpisov, prav tako ne nikakršnega razlikovanja med kandidati oziroma preferiranja določenega kandidata za državnega tožilca. Postopke ministrstvo vodi zakonito in brez odlašanja ali zastojev, je zagotovil."Očita se mi, da sem del vlade, ki v svetovni zdravstveni krizi sprejema ukrepe za varovanje življenja in zdravja," pa se je odzval na očitke, da kot pravosodni minister sodeluje pri sprejemanju predpisov, s katerimi vlada posega v človekove pravice in temeljne svoboščine.

Vloge v zakonodajnem postopku so jasno začrtane in zamejene, zato je po njegovem interpelacija vsebinsko neutemeljena in predstavlja nevaren precedens, v skladu s katerim bi lahko politično odgovornost uveljavljali povsem ločeno od pristojnosti, ki jo posamezni minister ima. V zadnji točki interpelacije pa je "problematizirana tudi moja prosta izbira zaposlitve" oziroma možnost za potegovanje za le-to, ter uporaba pravnih sredstev, kar vse vsakemu od nas pod enakimi pogoji zagotavlja ustava

Kot je dejal, se v zadnji točki interpelacije - gre za očitke o okrnitvi delovanja notariata v Spodnji Savinjski dolini - problematizirana njegova prosta izbira zaposlitve. Še preden je postal kandidat za ministra, je želel uresničiti z ustavo zagotovljeno pravico do dela in postati notar, je pojasnil in poudaril, da možnost, da se za zaposlitev poteguje, vsakemu pod enakimi pogoji zagotavlja ustava.

"Če potegnemo črto, me predlagatelji skozi celotno interpelacijo pavšalno obtožujete delovanja proti vladavini prava, hkrati pa mi očitate, da sledim črki zakona - v konkretnem primeru in s tem, da bi po vaše moral posegati v zakonsko določene pristojnosti drugih resorjev," je sklenil Dikaučič in interpelacijo v celoti zavrnil.

Koalicija opoziciji očitala destruktivnost

Poslanci SDS so interpelacijo označili za neutemeljeno in neargumentirano. Interpelacijo namreč ocenjujejo kot ponoven poskus spodkopavanja vlade z zlorabo tega instituta, očitki pa nimajo nobene povezave z delom ministra za pravosodje.

"Te opozicijsko-interpelacijske igre brez meja so z današnjo interpelacijo dosegle nov rekord," je ocenil Dejan Kaloh in spomnil, da je bila interpelacija vložena le nekaj mesecev po nastopu mandata pravosodnega ministra. Opozicija, ki ji je Kaloh očital destruktivnost, lahko Dikaučiču očita le to, da je minister te vlade in da si je upal prevzeti vodenje pravosodnega resorja. 

V SMC so prepričani, da minister, ki prihaja iz kvote njihove stranke, svoje delo opravlja odgovorno in zakonito, od svojega imenovanja pa je naredil vse, da bi Slovenija čim prej imela evropska delegirana tožilca, je dejal Dušan Verbič. Vloga ministrstva za pravosodje pri zagotavljanju varstva človekovih pravic in temeljnih svoboščin pa po njegovih besedah ni nadrejena ostalim ministrstvom, temveč gre za nezavezujočo posvetovalno vlogo, je poudaril.

Orodje interpelacije je po Verbičevih besedah sicer legitimna poteza opozicije, "ki pa v teh časih diši bolj po čem drugem", prizadevanja opozicije za rušenje vlade pa so "že presegla meje dobrega okusa in vse skupaj postaja neresno". Podobno kot minister sam pa je tudi Verbič menil, da so predlagatelji, ki so v interpelaciji zapisali, da Dikaučič sodeluje v osebni vojni predsednika vlade, s takšnimi izjavami dajejo jasno sporočilo, da je v prvi vrsti interpeliran zato, ker je minister te vlade.

Poslanci NSi so dejali, da predlagane interpelacije ne bodo podprli, ker minister ni politično odgovoren za očitke v interpelaciji, je v imenu poslanske skupine te vladne stranke napovedala Tadeja Šuštar Zalar. Položaj ministra je ena najodgovornejših funkcij v državi in nobenega dvoma ni, da mora biti minister oseba z absolutno osebno in moralno integriteto, je pri tem poudarila. "In brž ko se pojavi nek resen sum o določeni nepravilnosti, ne nujno nezakonitosti, ki bi jo zagrešil kak funkcionar pred ali med opravljanjem funkcije, sledi nemudoma odstop s funkcije. Poudarjamo pa, da mora biti tak sum resen in utemeljen. To je praksa v državah Evropske unije, ki imajo zrelo demokracijo," je pojasnila odločitev, da interpelacije ne bodo podprli.