Zakon med drugim po okvirih evropskega pravnega reda definira naravne nesreče, obenem pa določa pogoje za vstop države k odpravi posledic naravnih nesreč. Doslej je bilo financiranje odprave posledic naravnih nesreč urejeno z intervencijskimi zakoni, po novem pa bo to vprašanje urejal sistemski zakon, ki ga je vlada pripravljala osem let.
Poleg opredelitve finančnih virov, načina zagotavljanja državne pomoči za odpravo posledic naravnih nesreč ter pogojev in načina dodeljevanja oz. pridobivanja teh sredstev pa zakon določa tudi organe, ki bodo pristojni za izvedbo ukrepov odprave posledic naravnih nesreč oziroma škode v kmetijstvu. Obenem novi zakon ureja tudi vprašanje zavarovanja in bo po prepričanju vlade spodbudil zasebne lastnike k zavarovanju stvari pred naravnimi nesrečami.
Opozicija nasprotuje zakonu
Vladnemu zakonu vseskozi odločno nasprotuje opozicija. Po mnenju koalicije Slovenija je zakon nesocialen, nedemokratičen in neljudski. Zakon je farsa, saj kljub njegovemu sprejetju in drugačnim zagotovilom vlade kmetje letos ne bodo dobili nobenih odškodnin oziroma jih bodo v najboljšem primeru šele konec leta, so prepričani v SDS in NSi, pri tej oceni pa se jim je pridružil tudi Franci Rokavec iz koalicijske SLS. Po prepričanju opozicije zakon ne rešuje vprašanja odprave oz. preprečitve naravnih nesreč, pa tudi ne vprašanja izgradnje namakalnih sistemov in vzpostavitve vzajemnega zavarovanja pred naravnimi nesrečami, obenem pa posega tudi v proračune lokalnih skupnosti.
Med ključnimi slabostmi zakona je opozicija izpostavila občuten dvig cenzusa minimalne površine, za katero se še lahko dobi sredstva, uvajanje razlik med zavarovanimi in nezavarovanimi pridelki ter še vedno visok prag, s katerim država pristopa k odpravi posledic. Alojz Peterle (NSi) je poleg tega poudaril, da sprejeti zakon ni v skladu z ustavo ter načeli socialne države in takojšnje pomoči, meni pa tudi, da zakon ne gre v smeri antibirokratskega programa. Po besedah Jožefa Jerovška (SDS) bo sprejeti zakon celo ena najhujših nesreč, ki bo letos doletela slovenske vasi. Andrej Bajuk (NSi) pa je dejal, da se s tem zakonom sistematizira predvsem samovoljo izvršne oblasti in zmanjšuje del pristojnosti državnega zbora.
