Pukšič je razpravo zahteval na junijski seji državnega zbora, ker ni bil zadovoljen z odgovori generalnega sekretarja vlade. Poslanci so v razpravi izpostavili zlasti visoke plače vodilnih, ki presegajo običajnih 90 odstotkov plače resornega ministra. Pri tem pa so ponovno opozorili na primer Elan in Zavarovalnico Triglav.
Opozicijski poslanec je v okviru točke poslanska vprašanja na junijski seji želel dobiti odgovor tudi za direktorje agencij, skladov in javnih zavodov. Opozoril je namreč, da je nekdanja komisija za volitve, imenovanja in administrativne zadeve (sedaj mandatno-volilna komisija) vladi naložila, naj do konca lanskega septembra posreduje pregled kriterijev za dodelitev posameznih pravic za vladne in druge državne funkcionarje ter vodilne osebe v podjetjih, kjer je država večinska lastnica. Pri tem pa je poudaril, da so od vlade prejeli le pravilnik o stanovanjih in uporabi službenih vozil ter skopo pojasnilo, da vlada z drugimi pravilniki ne razpolaga.
Takšne trditve je tedaj Bandelj zavrnil, saj je vlada na zahtevo komisije dostavila tudi številne pravilnike, ki določajo višino plač vodilnim delavcem. Pri tem je poudaril, da med javne funkcionarje ni mogoče šteti direktorjev javnih zavodov in javnih podjetij. Dodal je, da ne obstaja nekakšen predpis, ki bi enotno urejal vprašanje avtomobilov in podobnih zadev tudi za javne zavode in javna podjetja. Generalni sekretar vlade je v odgovoru še pojasnil, da si vlada že od leta 1997 prizadeva urediti vprašanje pogodb o zaposlitvi direktorjev javnih podjetij, agencij in skladov, ki naj bi se gibala v razponu od 50 do 90 odstotkov plače resornega ministra. Pri tem pa sta glavni merili velikost in pomen pravne osebe. Podobno je urejeno tudi vprašanje plač direktorjev v gospodarskih družbah v večinski lasti države, vendar pa je tu formula nekoliko bolj zapletena, saj je vezana tudi na pravila, ki veljajo za managerske pogodbe v gospodarstvu nasploh, je tedaj še pojasnil Bandelj.
Bandelj je v svojem "zagovoru" dejal, da je državnemu zboru posredoval vse podatke in informacije, s katerimi je v okviru njegovih pristojnosti razpolagal. Poudaril je, da je bilo v razpravi omenjenih približno šest imen direktorjev javnih podjetij, niso pa našteli številnih imen direktorjev v javnih podjetjih, kjer pa direktorske plače niso visoke in so nižje od plače resornega ministra. Plače v podjetjih, kjer ima država svoj delež, pa se izračunavajo na drugačen način, kriterije za njihov izračun pa je sprejela vlada. Poudaril je, da so plače funkcionarjev javne, pravne praznine pa po 1. januarju prihodnje leto ne bo več, saj zakon o sistemu plač v javnem sektorju določa, da so vse plače v javnem sektorju javne. Ob tem je dodal, da vlada omejuje pravice direktorjev do udeležbe pri dobičku in izplačevanja posebnih nagrad, razen če to omogoča statut družbe. Zato je Bandelj ocenil, da velikega bogatenja iz tega naslova ni moglo biti. Pojasnil pa je tudi, da je bila analiza plačne politike narejena, vendar pa še ni dokončana. Dodal pa je, da je vlada pripravila nov zakon o javnih podjetjih, s katerimi se bodo ta podjetja postavila na trg, s čimer bodo direktorji teh podjetij postali odvisni od trga.
Poslanci dali soglasje k programu DARS za leto 2003
Državni zbor je predzadnji dan rednega julijskega zasedanja dal soglasje k programu Družbe za avtoceste v Republiki Sloveniji (DARS) za letošnje leto, pa tudi soglasje k spremembam pravilnika o merilih in pogojih za uporabo sredstev Fundacije za financiranje športnih organizacij v RS. Poslanke in poslanci so ob obstrukciji opozicijskih SDS, NSi in SNS z 48 glasovi za in 3 proti (54 navzočih) podprli še spremembe odloka o programu prodaje državnega finančnega in stvarnega premoženja za leti 2003 in 2004, zavrnili pa predlog državnega sveta za sprejem avtentične razlage enega od členov zakona o javnih naročilih.
Program dela Družbe za avtoceste v Republiki Sloveniji (DARS) za leto 2003 je usklajen z decembra lani sprejetim letnim planom razvoja in vzdrževanja avtocest za letošnje leto. V skladu s slednjim je v tem letu za upravljanje, vzdrževanje in gradnjo avtocest predvidenih 116,4 milijarde tolarjev, kar je 34 odstotkov več kot v letu 2002, za samo gradnjo pa je predvidenih 91,1 milijarde tolarjev, kar je dobrih 38 odstotkov več kot v lanskem letu.
Vila Bled naprodaj
S sprejetimi spremembami odloka o programu prodaje državnega finančnega in stvarnega premoženja za leti 2003 in 2004 je državni zbor - ob obstrukciji opozicijskih poslanskih skupin SDS, NSi in SNS - med drugim podprl vladni predlog za prodajo kompleksa Vile Bled. Kompleks Vile Bled, ta obsega 6638 kvadratnih metrov objektov in 79.145 kvadratnih metrov zemljišč ob Blejskem jezeru, naj bi tako vendarle odprodali za 1,453 milijarde tolarjev. Država pa pričakuje, da bo zanjo na dražbi lahko iztržila višjo ceno od izhodiščne. Poleg tega naj bi država odprodala tudi osem podjetij: 13-odstotni delež v podjetju VGP Soča Nova Gorica (država je 38,25-odstotna lastnica tega podjetja), celoten 40-odstotni delež v podjetju za urejanje hudournikov PUH, podjetja Fortuna iz Trbovelj, Kamnolom Borovnik in PIL, ki so v 100-odstotni lasti države, ter tri podjetja, v katerih ima država več kot 90-odstotni delež. To so podjetja Gratex, Toplarna Hrastnik in TDR Metalurgija. Na predlog Toneta Anderliča (LDS) pa je poslanska večina podprla dopolnilo, po katerem naj bi odprodali tudi 42 milijonov tolarjev vredno nekdanjo stražnico Plavje pri Kopru.
