Igor Zorčič ostaja predsednik DZ

Koalicijske poslanske skupine so razrešitev Zorčiča predlagale, potem ko je ta minuli teden skupaj s poslanskima kolegoma Janjo Sluga in Branislavom Rajićem zapustil koalicijsko SMC. Predlog je vložilo 38 poslancev SDS, NSi in SMC, vnaprej pa so glasovanje za razrešitev predsednika DZ poleg teh napovedali še v SNS. V DeSUS se niso izrekali, vodja poslanske skupine narodnih skupnosti Felice Žiža pa je napovedal glasovanje po lastni vesti.

Razprava večinoma opozicijskih poslancev je med drugim postregla z očitki o koalicijskem trgovanju z glasovi in o posegih v načelo delitve oblasti. Zorčič pa je v svojem nastopu med drugim tudi poudaril, da to, da ni več član koalicijske SMC, ne more biti razlog za njegovo zamenjavo. Na drugi strani so v koaliciji večkrat spomnili, da je bil Zorčič za predsednika DZ izvoljen na podlagi koalicijskega dogovora in da se je njegov položaj z izstopom iz koalicijske stranke spremenil.

Razrešitev Zorčiča je predlagalo 38 koalicijskih poslancev. Da bi predlog uspel, bi moralo razrešitev na tajnem glasovanju podpreti najmanj 46 poslancev.

Zorčič je pred današnjim glasovanjem o njegovi razrešitvi ocenil, da je DZ pod njegovim vodstvom opravil dobro in kakovostno delo. Navedba koalicije, da ga razreši, ker ni več član koalicijske SMC, ne more in ne sme biti argument za njegovo razrešitev, meni in dodaja, da koalicija, kakršno smo imeli leta 2020, ne obstaja več.

Vodja poslanske skupine SDS Danijel Krivec je na začetku točke, v okviru katere je DZ glasoval o Zorčičevi razrešitvi, v imenu predlagateljev spomnil, da je bil Zorčič za predsednika DZ imenovan 5. marca 2020, ko se je oblikovala koalicija strank SDS, SMC, NSi in DeSUS. Sestava poslanske skupine SMC se je z izstopom treh poslancev, med njimi tudi Zorčiča, spremenila in oblikovala se je nova poslanska skupina. To pa spreminja položaj predsednika DZ, zato predlagajo njegovo razrešitev, je pojasnil Krivec. Zorčiču se je sicer za njegovo dosedanje vodenje DZ zahvalil in mu zaželel uspešno delo na novi poti.

Zorčič je v svojem odgovoru dejal, da argument, s katerim ga želi koalicija razrešiti, ne more in ne sme biti razlog za njegovo razrešitev. "Zavedati se moramo, da koalicija, kakršno smo imeli leta 2020, ne obstaja več. Da ene stranke, ki je podpisala koalicijsko pogodbo, DeSUS, v koaliciji ni več. Da ena stranka premore le še pol toliko poslancev, kot jih je premogla leta 2020. In da imamo tudi v vladi ministre, ki niso člani koalicijskih partneric," je naštel.

Obregnil se je ob dejstvo, da je podpredsednik vlade Matej Tonin napovedal, kdo bo novi predsednik DZ in ocenil, da morajo imeti danes poslanci toliko integritete in "iz spoštovanja svoje funkcije poskrbeti za to, da smo mi tisti, ki smo osrednje politično in demokratično telo v državi in da smo mi tisti, ki volimo vlado in ne obratno". Kot razlog, da je izstopil iz koalicijske SMC, je navedel, da kot predsednik DZ ni več mogel mirno gledati, kako vlada ignorira zakone, ki jih sprejema DZ, "naj bo to sedmi protikoronski paket, zakon o STA ali zakon o državnem tožilstvu". "Zato sem potegnil konsekvence, tudi če bom moral zaradi tega zapustiti mesto predsednika DZ", je dejal.

Sicer pa enoletno opravljanje funkcije ocenjuje kot zahtevno in polno izzivov, posebej glede na epidemijo in ukrepe, "ki so stopnjevali družbeno napetost, kar se je čutilo tudi v razpravah". Verjame, da bi lahko kakšna seja minila tudi mirneje, "a DZ je hiša besede in za besedo velja, da je kot potepuh: ko uide iz steklenice, jo težko spraviš nazaj". Posebej je ponosen, da jim je uspelo sprejeti spremembe poslovnika, postaviti avdio-video sistem DZ, sprejeti poslanski etični kodeks in pravilnik, ki narekuje, kako ravnati s kodeksom. Ponosen je tudi, da so se veliko ukvarjali s projektom aktivnega državljanstva, s katerim so želeli DZ približati učencem in dijakom, da so nekoliko skrajšali seje, da so prvi uporabili hišni red, s katerim so "paravojaškim skupinam onemogočili paradiranje pod DZ" in da so prenovili spletno stran.

Velik del opozicije napovedal obstrukcijo glasovanja o razrešitvi predsednika DZ

Po besedah Maše Kociper (SAB) jih k temu ukrepu sili položaj, v katerem ni jasno, kdo v DZ je koalicija in kdo opozicija. Kot problematično so izpostavili tudi, da razrešitev predlaga le 38 poslancev. Brane Golubović (LMŠ) je kot razlog, zakaj bodo v LMŠ obstruirali glasovanje, navedel, da je predsednik DZ predstavnik vseh poslancev, enak med enakimi, "in če koalicija nima 46 glasov, se ga mora razrešiti in na novo imenovati dogovorno". "S tem bi pokazali, da DZ še sledi neki normalnosti in ne podreditvi," je dejal.

Matjaž Han (SD) je kot razlog za obstrukcijo navedel, da si v DZ delijo "neke funkcije, nekateri pa jih skušajo na vsak način obdržati, medtem ko imajo ljudje čedalje več težav." Kociprova je spomnila, da je Zorčiča imenovala trenutna koalicija, ki naj ga zato tudi sama razreši. "Če po vsem povedanem koalicija še vedno vztraja pri predlogu, naj si ga izglasuje sama," je dodala Janja Sluga iz poslanske skupine nepovezanih poslancev.

"Lahko se zgodi, da bomo ostali brez predsednika DZ in hkrati ne bomo izglasovali novega"

Na tiskovni konferenci so pred glasovanjem svoja mnenja o Zorčičevi razrešitvi delili predsednica SD Tanja Fajon in vodje poslanske skupine SD Han, nato pa še vodja poslanske skupine Levice Matej T. Vatovec in poslanec Levice Miha Kordiš.

"Glede na to, da je država dva dni pred popolnim zaprtjem, kjer zaposleni ljudje ne vedo, kako bodo čez dva dni delovali, kako bodo otroke dali v varstvo, zelo veliko nejasnosti je," je dejal Han in se spraševal o smiselnosti glasovanja le dva dni pred zaprtjem države. "Ne vem, ali je dva dni pred tem, ko država mora funkcionirati in veliko dela, smiselno menjati predsednika DZ," je menil in izpostavil težavo nejasne politične slike v DZ.

Dejal je še, da bi želel, da se stranke pred sicer tajnim glasovanjem jasno opredelijo in naj se ne skrivajo za tajnim glasovanjem. Čeprav sta po njegovem mnenju tako Zorčič kot Horvat častna človeka, bodo glasovali proti razrešitvi Zorčiča in proti izvolitvi Horvata. "Lahko se zgodi, da bomo ostali brez predsednika DZ in hkrati ne bomo izglasovali novega," je dodal Han. "Apeliram, da se v času 11-dnevnega lockdona, DZ spusti v politični lockdown. In se potem s političnimi igricami ukvarjamo po lockdownu, ko bomo vedeli, kakšno bo zdravstveno stanje," je dejal. 

Fajonova je najprej izpostavila po njenem mnenju neučinkovito zapiranje države. "Tudi gospodarstvo ostaja odprto, jaz ne vem, kaj je vlada zares sprejela," je dejala in poudarila, da je ogromno negotovosti in kaosa, ki dajeta občutek, da se bo "nadaljevala neka represija". "Čez 11 dni dvomom, da se bo situacija spremenila," je dejala. Fajonova je še menila, da smo čedalje bližje predčasnim volitvam, saj je po njenem mnenju nezaupanje v vlado vse večje. 

"DZ ne sme postati podrejen vladni koaliciji. V Levici bomo zato glasovali proti razrešitvi predsednika DZ," pa je dejal Vatovec in pojasnil, da bodo v obeh primerih glasovali proti. 

Na drugi strani je Aleksander Reberšek iz NSi na seji spomnil, da je bil Zorčič za predsednika DZ izglasovan na podlagi koalicijskega dogovora. Zdaj je izstopil iz poslanske skupine SMC in se pridružil novonastali poslanski skupini, ki pa ne bo del vladne koalicije. Kot je dejal Reberšek, v slovenskem parlamentarnem sistemu predsednik DZ običajno prihaja iz vrst koalicijskih poslancev in je pričakovano, da bo tako tudi v tem primeru.

Vodja poslanske skupine SDS Danijel Krivec je sicer v imenu predlagateljev že na začetku seje podobno opozoril, da se je z izhodom Zorčič in še dveh poslancev SMC spremenil položaj predsednika DZ, zato predlagajo njegovo razrešitev.

Marko Bandelli iz SAB pa se je v svojem nastopu dotaknil vladnih ukrepov v boju proti epidemiji in ocenil, da vlada uživa vse manjše zaupanje. Ne glede na resnost razmer pa je vlada "sunkovito reagirala" na izstop treh poslancev iz koalicijske SMC. Vlada torej ni imela časa za ustrezno ukrepanje v pripravah na drugi val epidemije, z neverjetno hitrostjo pa se vrti kadrovski vrtiljak, je pripomnil in napovedal, da razrešitve ne bodo podprli.

Enako je napovedala tudi Janja Sluga, vodja nove poslanske skupine nepovezanih poslancev, katere del je tudi Zorčič. Kot je poudarila, bi težko našli koga, ki bi imel Zorčiču očitati kar koli v zvezi z vodenjem DZ. Zato sama dvomi o dobronamernosti predloga za njegovo zamenjavo. Naštela je nekatere primere, ki so po njenih besedah dokazovali, kako vlada želi obdržati vse vzvode oblasti, tudi v odnosu do DZ. Kdo ceni svojo funkcijo poslanca in način, na katerega je bil izvoljen, predloga za Zorčičevo razrešitev ne more podpreti, je dejala.

SD, LMŠ, Levica in SAB pozvale k reorganizazciji dela DZ med lockodownom

Poslanske supine SD, LMŠ, Levica in SAB so podale predlog za sklic delovnega posveta vodij poslanskih skupin in vodstva Državnega zbora glede dela DZ med zaprtjem države od 1. do 11. aprila 2021. Predlog so naslovile na predsednika DZ Igorja Zorčiča.

Pojasnjujejo, da je Vlada s tem, ko je sprejela ukrep popolnega zaprtja države pozvala k delu od doma javne uslužbence. Tako bo v tem času tudi delovanje državne uprave zmanjšano na minimum najbolj nujnih storitev. "V Državnem zboru imamo od 1. do vključno 9. aprila sklicano 69. izredno sejo DZ, poleg tega pa še skupno 16 sej delovnih teles oziroma preiskovalnih komisij," so pojasnili.

Predlagajo, da se na posvetu dogovorijo o delovanju DZ v času zaustavitve javnega življenja. "Menimo, da bi tudi delovanje Državnega zbora morali ustrezno prilagoditi ter organizirati le za opravljanje najnujnejšega dela, kar bi obenem omogočalo, da velika večina zaposlenih svoje delo opravlja od doma. Vsled navedenega predlagamo, da se preloži že sklicana 69. izredna seja Državnega zbora kakor tudi sklicane seje delovnih teles ter preiskovalnih komisij, ki naj se jih izpelje po 12. aprilu."

DZ imenoval Tino Žumer za viceguvernerko Banke Slovenije

Na izredni seji DZ so poslanci obravnavali tudi predlog za imenovanje Tine Žumer za viceguvernerko Banke Slovenije. Na tajnem glasovanju s potrebno absolutno večino 60 glasov za in 21 glasov proti jo je DZ tudi podprl za viceguvernerko Banke Slovenije. Imenovana je bila za šestletni mandat z možnostjo ponovnega imenovanja, funkcijo bo nastopila, ko bo svoj status uskladila z določbami zakona o Banki Slovenije.Predsednik republike Borut Pahor je predlog za imenovanje Žumerjeve na položaj viceguvernerke poslal 15. marca. Oktobra lani je Pahor DZ v potrditev za ta položaj že predlagal vodjo analitsko-raziskovalnega centra na Banki Slovenije Arjano Brezigar Masten, ki pa med poslanci na koncu ni dobila potrebne večine.

Prav tako je DZ s potrebno absolutno večino za direktorico Agencije za trg vrednostnih papirjev imenoval Anko Čadež.