Stevanović ostaja predsednik državnega zbora

Proti razrešitvi je glasovalo 49 poslancev, kar je eden več, kot jih imajo koalicijske stranke skupaj z Resnico. Za razrešitev jih je glas oddalo 37 oziroma trije manj, kot je skupaj poslancev Svobode, SD in Levice.

Predlog za Stevanovićevo razrešitev so poslanci opozicije vložili po tistem, ko je DZ dvakrat zavrnil dnevni red izrednih sej, s čimer ni odredil opozicijskih parlamentarnih preiskav. Predsedniku DZ so med drugim očitali kršenje ustavnega reda, sodelovanje pri zlorabi parlamentarnih postopkov in opustitev varovanja ustavnih pravic opozicije.

Stevanović je po mnenju Svobode, SD in Levice kršil poslovnik državnega zbora, poslovnik o parlamentarni preiskavi ter 85. in 93. člen ustave. Prav tako ravnanje Stevanovića predstavlja kršitev načela pravne države iz 2. člena ustave, saj je bil procesni institut glasovanja o dnevnem redu uporabljen oziroma zlorabljen za preprečitev izvrševanja ustavnih pravic opozicije, so prepričani v opoziciji.

Po njihovem mnenju ravnanje Stevanovića ne predstavlja enkratnega dogodka oziroma napake ali zmote, ampak gre za premišljeno in naklepno ravnanje na dveh sejah državnega zbora z namenom omejevanja ustavnih pravic parlamentarne manjšine.

Na predsednika DZ so leteli tudi očitki o neprimernem vodenju sej in načinu komuniciranja, spomnili pa so tudi na Stevanovićeve pretekle pravnomočne obsodbe.

Stevanović je očitke zavrnil, predlog za njegovo razrešitev pa razume kot največji dokaz, da nekaj dela prav in ga sprejema kot legitimno parlamentarno sredstvo. Glede parlamentarnih preiskav pa ne more sprejeti teze, da predsednik DZ postane osebno odgovoren za vsako odločitev večine poslank in poslancev, je dejal.

Prepričan je, da DZ vodi mirno, brez kričanja, brez obračunavanja s poslanci in brez merjenja politične pripadnosti. "Nikoli nisem zavestno uporabil funkcije predsednika državnega zbora zato, da bi utišal političnega nasprotnika," je dodal. Ob tem je prepričan, da je v politično izredno razdeljenem državnem zboru edina logična izbira predsednik, ki ne pripada enemu od dveh polov.

Glede parlamentarnih preiskav očitek opozicije po Stevanovićevih besedah ne opisuje, kar se je zares zgodilo. Poudaril je, da je obe izredni seji sklical v predpisanem roku, na predlog dnevnega reda uvrstil obe zahtevani točki in poslancem omogočil, da o dnevnem redu odločajo. Potem pa je odločal državni zbor, ne predsednik državnega zbora. "Ali lahko predsednik poslancem ukaže, kako morajo glasovati? Ne more in ne sme," je dejal.

Odprta vprašanja o tem pa da zaslužijo ustavnopravno obravnavo in ne poenostavitve. "Ne morem sprejeti teze, da predsednik državnega zbora postane osebno odgovoren za vsako odločitev večine poslank in poslancev. Če bi sprejeli takšno logiko, predsednik parlamenta ne bi bil več predsedujoči državnemu zboru, ampak bi postal nadrejeni poslancem in to ni njegova ustavna vloga," je poudaril Stevanović.

Stevanović je dejal še, da je deležen podpore ljudi, ki ga pozdravljajo z besedami: ne se jim pustiti. Ob tem se spomni, da v DZ ni prišel, da bi bil vsem všeč, ampak da zastopa tisto, kar je obljubil ljudem.

Predsedniku DZ so v bran stopili poslanci njegove stranke Resnica ter koalicijskih SDS, NSi, SLS in Fokus in Demokrati. Menijo, da so očitki neutemeljeni, predlog za razrešitev ne izkazuje nobene konkretne kršitve ustavne, zakonske ali poslovniške obveznosti predsednika DZ. Tudi Stevanovićevo vodenje sej so ocenjevali kot dobro.

Državni zbor bo v nadaljevanju današnje seje odločal še o predlogu za razrešitev podpredsednice DZ Nataše Avšič Bogovič.

Po besedah Danijela Krivca predlog za razrešitev ne izkazuje nobene konkretne kršitve ustavne, zakonske ali poslovniške obveznosti predsednika DZ. Kot je poudaril, je Stevanović izredni seji sklical in s tem izvršil svojo izrecno obveznost iz 85. člena ustave, njegovega glasovanja pa ni mogoče obravnavati ločeno od njegovega položaja poslanca in svobodnega mandata. Njegovo vodenje je ocenil kot zelo dobro, ob tem je potegnil vzporednico z vodenjem sej v prejšnjem mandatu, kjer je po njegovem mnenju velikokrat prihajalo do kršitve poslovnika s strani tedanje predsednice Urške Klakočar Zupančič.

Očitki predlagateljev po mnenju Andreja Kosca (SDS) temeljijo na trhlih temeljih. Stevanović je namreč na zahtevo opozicije sklical izredni seji, uvrstil odredbo o parlamentarnih preiskavah na dnevni red, o samem dnevnem redu seveda pa ni odločal le on, ampak celoten zbor. "In tu se vloga predsednika državnega zbora konča in tudi njegova odgovornost," je prepričan. Podobno meni Aleksander Štorek (Resnica), ki poudarja, da ima Stevanović kot predsednik DZ svoje pristojnosti, kot poslanec pa svoj svobodni mandat. "Njegov osebni glas zato ne more postati poslovniška kršitev samo zato, ker nekomu politično ni všeč," je dejal.

Poslanec Resnice Nedeljko Todorović je še pred glasovanjem dejal, da je prepričan, da je treba predlog za Stevanovićevo razrešitev zavrniti, ker očitana kršitev ne izkazuje kršitve poslovnika ali ustave. Poudaril je, da ne odločajo o vprašanju, ali se komu zdi glas Zorana Stevanovića politično pravilen ali napačen, ampak ali je kot predsednik DZ zlorabil svoje pristojnosti.

"Predsednik je vodil postopek, dal dnevni red na glasovanje in omogočil poslancem, da odločijo. Sam pa je kot poslanec glasoval po svoji presoji. In tega ne moremo spremeniti v poslovniško kršitev samo zato, ker rezultat glasovanja predlagateljem ni bil všeč," je povedal. Napovedal je, da bo glasoval proti predlogu, in sicer ne, ker bi bilo treba Stevanovića ščititi pred kritiko, ampak ker mora biti razrešitev utemeljena na konkretni in dokazani kršitvi, ne pa na političnem nestrinjanju z njegovim glasom.

Stevanoviću so v bran stopili tudi v poslanski skupini NSi, SLS in Fokus. "Odločamo o tem, ali je pri opravljanju funkcije predsednika DZ prišlo do takšnih kršitev, ki utemeljujejo njegovo razrešitev," je še pred glasovanjem opozoril Janez Žakelj in poudaril, da je v konkretnem primeru Stevanović seji DZ sklical in nanju uvrstil zahtevane točke, nato je o dnevnem redu odločal DZ.

Razlogov, ki bi utemeljevali Stevanovićevo razrešitev, ne vidijo niti v poslanski skupini Demokratov. Po besedah Elene Zavadlav Ušaj odločitev o razrešitvi predsednika DZ zahteva celovito presojo njegovega dela in vseh okoliščin, ki so predmet predloga.

"Slabše, kakor je bilo, ne more biti," pa je na očitke o Stevanovićevem vodenju sej DZ dejal poslanec NSi Aleksander Reberšek, ki je bil kritičen do vodenja nekdanje predsednice DZ Urške Klakočar Zupančič. Tudi Jana Gržinič iz SDS meni, da je bila v prejšnjem mandatu funkcija predsednika DZ razvrednotena, medtem ko Stevanovića odlikujejo "državniška drža, zmernost in preudarnost". O tem je spregovorila tudi vodja poslanske skupine Resnica Katja Kokot, ki je nanizala vrsto očitkov na račun nekdanje predsednice. Sicer pa je poudarila, da Stevanović, stranka Resnica in njeni poslanci ter vlada dnevno doživljajo napade. "Volitve so mimo, čas je, da se sprijaznite z rezultatom," je dejala.

Tudi poslanec SDS Aleš Hojs je predlagateljem razrešitve očital, da so takšen predlog vložili le zato, ker je Stevanović podprl vlado Janeza Janše. "Desetkrat se lahko na glavo postavite zaradi Zorana Stevanovića, pa vam to nič ne bo pomagalo, da bi ta vlada padla," je dejal Hojs in zato današnjo razpravo ocenil kot izgubo časa. Tudi v NSi, SLS in Fokusu so prepričani, da je glavni namen predloga za razrešitev napad na vlado "in da se vse moči usmerijo v šibkejše člene, s pomočjo katerih bi lahko to tudi dosegli", kot je dejal Aleksander Gungl.

Predlog za razrešitev Stevanovića, za katerega je bilo danes predvidenih več kot sedem ur razprave, so poleti vložili poslanci Svobode, SD in Levice. To so storili po tistem, ko je DZ zavrnil dnevni red izrednih sej, s čimer ni odredil opozicijskih parlamentarnih preiskav.

Poslanci Svobode po besedah Andreje Rajbenšu predloga za razrešitev Stevanovića niso vložili, ker se ne strinjajo z njegovimi stališči, pač pa zato, ker je DZ temelj slovenske demokracije in last vseh državljanov. "In če nekdo ponižuje ta državni zbor in se iz njega dela norca, tako kot to počne Zoran Stevanović, potem ponižuje in se dela norca iz vseh državljanov," je poudarila poslanka. Po njenih besedah Stevanović ne izpolnjuje posebne institucionalne odgovornosti, torej da varuje ustavni red, pravice vseh poslancev in demokratične postopke.

Glede nepotrditve dnevnega reda izrednih sej je Rajbenšu opozorila, da Stevanović ni varoval ustavnosti, pač pa je celo sodeloval pri ravnanju, zaradi katerega ustavno zagotovljenega postopka ni bilo mogoče izvesti. "Moral bi gasiti požar, dejansko pa je prilival olje na ogenj," je poudarila.

Predlog za razrešitev so sopodpisali tudi v SD. Tudi oni so opozorili na nepotrditev dnevnega reda na izrednih sejah, na katerih naj bi odredili opozicijski parlamentarni preiskavi. Po besedah Andreje Katič Stevanović pri tem ni ostal zgolj nevtralni vodja postopka, pač pa je tudi sam glasoval proti dnevnemu redu. Zato se postavlja vprašanje, ali je predsednik parlamenta storil vse, kar bi moral storiti, da bi bila ustavna pravica manjšine dejansko izvršena.

V SD poleg tega Stevanoviću očitajo, da pri vodenju sej ne ostaja pri skrbi za postopek, ampak se spušča v vsebinsko polemiko s poslanci, njegov način komuniciranja pa ne prispeva k avtoriteti funkcije. V tem mandatu so se po besedah Katič odprla tudi vprašanja osebne in politične integritete predsednika DZ ter standardov stranke Resnica, od razkritij v njegovih preteklih sodnih postopkih do očitkov v primeru poslanca Borisa Mijiča.

Tudi za Levico je glavna točka očitkov Stevanoviću neodreditev parlamentarnih preiskav, saj gre po besedah Aste Vrečko za "res nedopustne manevre". Stevanović po njenih besedah ne spoštuje pravne države, demokracije in pravic poslancev, pač pa funkcijo, ki jo ima, "uporablja kot transakcijsko sredstvo za omogočanje vlade Janeza Janše". Spomnila je tudi na pretekle pravnomočne obsodbe predsednika DZ.

Očitki iz vrst opozicije so leteli tudi na pretekle Stevanovićeve pravnomočne obsodbe. Luciji Tacer Perlin se zdi najbolj problematično, da Stevanović o tem ne govori resnice in "še vedno ni sposoben izreči stavka, da je bil v preteklosti štirikrat pravnomočno obsojen". "Kriminalec ne more sedeti na čelu parlamenta," je bila kritična tudi njena poslanska kolegica Sara Žibrat, saj si po njenih besedah Slovenija zasluži več. Po mnenju poslanca Levice Vladimirja Šege pa se "delamo norca iz državljanov, ko jim zakone predpisuje organ, na katerega čelu je nekdo, ki je bil velikokrat pravnomočno obsojen".

Na Stevanovića so leteli tudi drugi očitki. Vodja poslanske skupine Svobode Borut Sajovic mu je očital sprejem predstavnika predsednika Republike Srbske, ki je po njegovih besedah za Slovenijo žaljiv in sporen, pa tudi ideje o referendumu o članstvu Slovenije v Natu, ki Sloveniji škodujejo. Da je na mestu predsednika DZ oseba, ki škodi mednarodnemu ugledu Slovenije, je prepričana tudi Tamara Kozlovič iz Svobode.

Stevanović je bil deležen tudi očitkov o neprimernem in neobjektivnem vodenju sej ter ponižujočem odnosu predvsem do poslank.