V SDS, Demokratih ter NSi, SLS in Fokusu so sprva predlagali zakon o pokopu in spominu žrtev prikritih grobišč, s katerim bi posegli v dva zakona, in sicer v zakon o prikritih vojnih grobiščih in pokopu žrtev ter v zakon o vojnih grobiščih. Skladno z napotki zakonodajno-pravne službe pa so ga na odboru DZ za obrambo z dopolnilom spremenili v predlog novele zakona o prikritih vojnih grobiščih in pokopu žrtev.
Z njim bi 17. maj znova razglasili za dan spomina na žrtve komunističnega nasilja. Ta dan so že razglasili maja 2022 v času tretje vlade Janeza Janše, a je bil leto pozneje v času vlade Roberta Goloba ukinjen.
Nesoglasja glede kraja pokopa
Poleg tega predlog predvideva, da bi posmrtne ostanke iz prikritih grobišč pietetno in trajno pokopali na pokopališču Žale v Ljubljani. Toda ljubljanski župan Zoran Janković temu nasprotuje in poudarja, da so Žale namenjene prebivalcem mesta. Do predloga so kritični tudi v Svobodi ter Levici in Vesni, ki predlagateljem očitajo izkoriščanje žrtev za politične namene in razdvajanje ljudi.
Predlog novele zakona o parlamentarni preiskavi
Predlog novele zakona o parlamentarni preiskavi so medtem pripravili v SDS in trojčku NSi, SLS in Fokus. Z njim bi omejili možnost izpodbijanja akta o odreditvi preiskave pred ustavnim sodiščem. DZ po predlogu tudi ne bi mogel odrediti preiskave o isti stvari, o kateri je že sprejel končno poročilo. Predlagatelji menijo, da veljavna ureditev, sprejeta v prejšnjem sklicu DZ na predlog tedanje predsednice DZ Urške Klakočar Zupančič, po svoji zasnovi prekomerno in nesorazmerno posega v učinkovitost parlamentarne preiskave kot ustavnega instituta.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.