Zelena luč zakonu o pokopu žrtev revolucije

Predlagane zakonske spremembe so pripravili v NSi, SLS, Fokusu, SDS in Demokratih, sprva kot predlog zakona o pokopu in spominu žrtev prikritih grobišč, ki posega v dva zakona, in sicer v zakon o prikritih vojnih grobiščih in pokopu žrtev ter v zakon o vojnih grobiščih. Skladno z napotki zakonodajno-pravne službe DZ pa so ga na matičnem odboru za obrambo v ponedeljek z dopolnilom spremenili v novelo zakona o prikritih vojnih grobiščih in pokopu žrtev iz leta 2015.

Razprava pred glasovanjem je še enkrat več pokazala razdvojenost politike glede teme, ki desetletja ostaja brez epiloga. 

"Danes govorimo o temeljnem vprašanju naše civilizacije, kako ravnamo z mrtvimi in kaj nam to pove o živih," je dejala poslanka NSi, SLS in Fokusa Iva Dimic. "Narod, ki mrtvim odreka grob, ime ali spomin tvega, da bo izgubil del lastnega moralnega temelja. Zato vprašanje pokopa žrtev izvensodnih pobojev ni ideološko vprašanje, temveč vprašanje človeškega dostojanstva, pravne države in zgodovinske zrelosti," je dejala.

Poslanec Svobode in odhajajoči minister za obrambo Borut Sajovic je izpostavil, da je prav, da ima vsaka žrtev ne glede na stran ime, priimek, grob in da je svojcem omogočeno spoštljivo žalovanje. "To bi se dalo že zdavnaj urediti, če bi se dalo razumeti in preseči duh nekega časa," je dejal. Ne glede na to pa ga preseneča, da se 81 let po teh tragičnih dogodkih zdaj tako mudi in je treba vse skupaj sprejeti na "hiter in nedomišljen način, ki zgodbe ne bo zaprl in pripeljal do konca". Zato na vladi zakona ne podpirajo, je pojasnil Sajovic. Znova je spomnil, kaj vse so uredili v iztekajočem se mandatu.

"Pravica do groba je ena od osnovnih človekovih pravic in neizpolnjevanje te pravice v 21. stoletju in 81 let po zagrešenem zločinu nad posamezniki je necivilizacijsko in zavržno dejanje," je dejala poslanka SDS Alenka Jeraj. Poudarila je, da je Ljubljana glavno mesto Slovenije in simbolni kraj za vse Slovence, pa tudi številne druge. Na pokopališču na Žalah so po njenih navedbah pokopani tudi nemški in italijanski vojaki ter številni drugi, ki so v naših krajih našli svoj zadnji dom. Zato je prav, da so tudi žrtve iz povojnih morišč, pokopane v srcu Slovenije, je dodala.

Po mnenju Svobode pa je zakonski predlog površen, nedodelan in pomanjkljiv. "S pokopom na ljubljanskih Žalah se uzakonjena lokacija Spominskega parka Teharje ne zgolj ignorira, pač pa se s tem zakonom njegova vloga osrednjega državnega prostora spomina dejansko ukinja," je prepričana poslanka Svobode Andreja Rajbenšu. Ocenila je, da gre pri tem zakonu za zlorabo zgodovine v politične namene.

Po besedah poslanca SD Damijana Bezjaka Zrima pa "zakonodaja že danes omogoča dostojen pokop žrtev, evidentiranje grobišč, identifikacijske postopke ter izvajanje drugih aktivnosti, povezanih z urejanjem prikritih vojnih grobišč". "Zato ostajamo zadržani do pristopa, ki skuša z novimi parcialnimi zakonskimi rešitvami ustvariti vtis, da dosedanje delo države na tem področju ni obstajalo ali da ni bilo opravljeno ničesar," je poudaril.

V Resnici menijo, da si vsaka žrtev zasluži dostojen pokop, ne glede na čas, okoliščine smrti ali politično pripadnost umrlega, je povedala vodja poslancev Katja Kokot. Zato v poslanski skupini podpirajo ureditev, ki bo omogočila identifikacijo, prenos in spoštljiv pokop žrtev. "Ne podpiramo pa rešitve, ki bi ob tem uvajala še dodaten spominski dan in s tem odpirala prostor za nove politične delitve," je izpostavila.

Poslanka Demokratov Barbara Levstik Šega pa je ocenila, da pri zakonu ne gre za vprašanje leve ali desne politike, ampak za temeljno civilizacijsko vprašanje. "Vsak človek si zasluži dostojen pokop in grob. Vsak človek si zasluži pieteten spomin in večen počitek. To ni vprašanje ideologije, to je vprašanje človečnosti," je dejala in napovedala podporo Demokratov omenjeni noveli.

Poslanka Levice in Vesne Asta Vrečko pa je spomnila, da je bil v treh desetletjih v treh vladah isti predsednik stranke SDS kot sedaj. "In zato je bila možnost to že urediti večkrat, ampak vedno se je nekaj našlo, da se ni, zato ker ni bilo točno tako, kot so si zamislili. In na ta način ne bomo nikoli našli možnosti, da pustimo to temo zgodovini in svojcem, kamor spada," je povedala.