Z razpravo o stališčih k predlaganim ustavnim spremembam s področja regionalizacije je državni zbor začel drugi dan 42. izrednega zasedanja. V nadaljevanju zasedanja so poslanke in poslanci zavzeli stališča do predlaganih sprememb, s katerimi bi spodbudili večjo zastopanost žensk v javnem življenju.
Za večjo zastopanost žensk
Poslanke in poslanci so se v nadaljevanju zasedanja opredelili do predlagane spremembe ustave, s katero naj bi spodbudili uravnoteženo zastopanost žensk in moških v javnem življenju. S spremembo ustave bi namreč zagotovili pravno nesporno podlago za oblikovanje zakonsko določenih ukrepov, s katerimi bi povečali možnost enakopravnega sodelovanja moških in žensk pri kandidiranju za najvišje položaje na vseh ravneh oblasti. Predlaganim spremembam ne nasprotuje nobena poslanska skupina, nekaj pomislekov pa izražajo v poslanski skupini SNS in tudi SDS, kjer bi obstoječe spremembe razširili.
SDS je predlagala, da bi rešitev dopolnili tako, da bi ustava spodbujala tudi enake možnosti pri vključevanju v izobraževanje v posamezne poklicne smeri. Skupina 74 poslank in poslancev s prvopodpisanim predsednikom državnega zbora Borutom Pahorjem je sicer predlagala spremembo 44. člena (sodelovanje pri upravljanju javnih zadev), kasneje pa na podlagi sklepa ustavne komisije 43. člena ustave (volilna pravica). V slednjega naj bi tako dodali nov odstavek, po katerem bi zakon določil ukrepe za spodbujanje enakih možnosti kandidiranja moških in žensk pri kandidiranju na volitvah v državne organe in organe lokalnih skupnosti.
Povezovanje občin v pokrajine
Največjo težo za prihodnji ustroj države ima sveženj ustavnih sprememb, ki se nanaša na pokrajine. Najbolj pomembno je, kako bo oblikovan 143. člen, ki zdaj govori o do sedaj še neuresničenem prostovoljnem povezovanju občin v pokrajine. Koalicija je predložila kompromisni predlog, ki povzema razpravo z izrednega parlamentarnega zasedanja, po katerem bi se pokrajina ustanovila z zakonom, ki bi ga državni zbor sprejel z dvotretjinsko večino glasov navzočih poslancev. V tem zakonu pa bi določili velikost, sedeže in imena prihodnjih pokrajin.
V ustavo naj bi vnesli še dve varovalki. Tako bi državnemu zboru naložili, da še pred odločanjem o ustanovitvi pokrajin pozove občinske svete k posredovanju svojih mnenj. Tako bi na nek način zagotovili, da bi ustanavljanje pokrajin potekalo v soodločanju z lokalnimi skupnostmi - kljub temu, da takšna mnenja občinskih svetov zakonodajalca ne bodo pravno zavezovala.
Še pred zasedanjem pa sta se sestala odbor za gospodarstvo in odbor za infrastrukturo in okolje. Slednji se je opredelil do dopolnil, ki jih je v okviru druge obravnave predloga novele zakona o varnosti v železniškem prometu in zakona o poslovni sanaciji Holdinga Slovenske železnice na seji državnega zbora vložila poslanska skupina SLS.
Še o ustavni reformi sodstva
DZ je v nadaljevanju izrednega zasedanja opravili razpravo še glede predlaganih sprememb ustave na področju sodstva. Kot je znano, ustavna komisija pri tem sklopu sprememb zaradi nesoglasij političnih strank o njihovi vsebini ni uspela pripraviti stališč, o katerih naj bi odločal državni zbor. Glede na to, da ustavna komisija ni pripravila stališč, je možno pričakovati proceduralne zaplete. Poslovnik namreč ne določa, kaj se zgodi v primeru, če državni zbor stališč ne sprejme oz. če ustavna komisija teh stališč ne pripravi. Po mnenju nekaterih strokovnjakov namreč ustavna komisija brez stališč nima navodil za pripravo predloga ustavnega zakona. Postopka zato ni možno nadaljevati. Kakšna bo odločitev državnega zbora, bo najbrž znano že drevi. Takrat bo najbrž tudi znano, ali bo državni zbor ustavni komisiji predlagal kakršna koli izhodišča za končno oblikovanje besedila ustavnih sprememb na tem področju.
