Tretje branje predloga ureditve sodnega varstva za razlaščence prihodnjič

Kot je v drugi obravnavi na današnji izredni seji DZ povedala državna sekretarka na finančnem ministrstvu Nikolina Prah, se bo s predlogom po mnenju vlade nekdanjim imetnikom kvalificiranih obveznosti bank dalo možnost, da po več kot desetih letih od izbrisa uveljavijo pravico do učinkovitega sodnega varstva.

Po predlogu bo zakon nekdanjim imetnikom zagotovil dostop do vseh podatkov in informacij, ki so bili podlaga za izvedbo bančne sanacije. Ti bodo objavljeni v virtualni podatkovni sobi, do katere bodo imeli dostop nekdanji imetniki in njihovi pooblaščenci, hkrati pa bodo nekdanji imetniki lahko sodišču predlagali, da tretjim osebam naloži razkritje dodatnih dokumentov.

Zakon bo vseboval možnost imenovanja skupine sedmih neodvisnih strokovnjakov, ki bo izdala predhodno mnenje o tem, ali je nekdanjim imetnikom zaradi učinka izrednih ukrepov Banke Slovenije nastala škoda v višini, višji od škode, ki bi jim nastala, če izredni ukrepi ne bi bili izrečeni. Neodvisne strokovnjake bodo lahko predlagali vlada, Banka Slovenije in reprezentativna združenja, ki delujejo v interesu nekdanjih imetnikov. Predsednika odbora bo predlagalo pristojno sodišče, to je Okrožno sodišče v Mariboru.

Če bo s predhodnim mnenjem ugotovljeno, da bi vsi ali nekateri nekdanji imetniki prejeli plačilo iz naslova imetništva kvalificiranega instrumenta, ko izredni ukrep ne bi bil izrečen, bo vlada pripravila poravnalno shemo za posamezne razrede kvalificiranih obveznosti posameznih bank, pri čemer bo izplačilo po poravnalni shemi znašalo 60 odstotkov nastale škode, ki je posameznemu nekdanjemu imetniku nastala zaradi izrednega ukrepa.

Po predlogu zakon omogoča možnost vlaganja kolektivnih odškodninskih tožb ob smiselni uporabi zakona, ki ureja kolektivne tožbe. Pri tem se bo uporabil sistem izključitve. Omogoča tudi združitev pravd in vzorčni postopek v primeru, ko kolektivne odškodninske tožbe ne bodo vložene v roku ali pa jih sodišče ne bo odobrilo.

Dokazno breme v sodnih postopkih bo na toženi stranki, to je na Banki Slovenije, ki bo morala dokazati, da so obstajali razlogi za izredne ukrepe in da pri izreku teh ukrepov ni prišlo do kršitve načela, da delničarji in drugi upniki niso izgubili več kot bi v primeru, če izredni ukrepi ne bi bili izrečeni.

Plačnica morebitnih odškodnin bo država, ki bo v ločenem sodnem postopku lahko od Banke Slovenije zahtevala povrnitev škode, če se ugotovi, da je ta ali osebe, ki so ravnale po njenem pooblastilu, delovale v nasprotju z dolžnostjo skrbnega ravnanja.

SDS je predlog zakona skušal spremeniti na odboru DZ za finance, a predsednica odbora Andreja Kert iz Svobode ni dopustila obravnave njihovih dopolnil. Za danes je pripravil nova dopolnila, a jih je DZ zavrnil. Sprejel pa je nekaj redakcijskih dopolnil koalicije.