S preiskavo v zadevi Black Cube želijo v Svobodi in Levici raziskati, kdo je izraelskemu podjetju naročil in plačal tajno snemanje pogovorov z vidnimi osebnostmi, denimo iz politike in odvetništva. Prav tako jih zanima, zakaj so predstavniki Black Cube obiskali sedež SDS in ali je šlo za poskus vplivanja na volilni izid parlamentarnih volitev 22. marca.
"Operacija Black Cube je bila nedvomno operacija z namenom vplivanja na volitve," je v dodatni obrazložitvi predlagatelja poudaril poslanec Svobode Martin Premk. Po njegovi oceni je pri tem šlo za neposreden napad na demokracijo, suverenost države in tudi za enega največjih politično-varnostnih škandalov po osamosvojitvi.
Spomnil je, da je Slovenska obveščevalno-varnostna agencija (Sova) potrdila prihod predstavnikov Black Cube v Slovenijo, njihovo identiteto in več obiskov. "Ni pa bil do konca ugotovljen še namen samega srečanja z Janezom Janšo. To je ta razlika. Ena osrednjih razlik med političnimi interpretacijami te afere," je ugotavljal Premk.
Poslanka Levice Nataša Sukič je spomnila, da je koalicija več mesecev blokirala opozicijsko zahtevo za preiskavo v tej zadevi. "Vsakič, ko je bila ta tema na mizi, ste raje zrušili delo celotnega parlamenta, kot da bi dopustili, da se preiskovalka sploh vzpostavi. Povedano naravnost, ugrabili ste parlament," je očitala strankam koalicije.
Andreja Katič (SD) pa je opozorila, da je ugotavljanje odgovornosti v tovrstnih primerih bitka s časom. Kot je izpostavila, Slovenija ni edina država, kjer so se pojavili sumi tujega vplivanja na demokratične procese.
Tudi v nekaterih drugih državah, med drugim v ZDA, Veliki Britaniji in tudi Evropski parlament so ustanavljali posebne preiskovalne komisije, a v številnih primerih resnica nikoli ni bila v celoti razjasnjena. "Ključni dokazi so izginili, digitalne sledi so se izgubile, politična odgovornost pa je ostala nejasna," je izpostavila.
V trojčku NSi, SLS in Fokus ter Resnici pa so v predstavitvi stališč poslanskih skupin izpostavljali, da je treba preiskati tudi morebitne vplive na delo slovenskih preiskovalnih organov v tej zadevi. DZ je v četrtek namreč odredil parlamentarno preiskavo, ki so jo v Resnici, SDS ter NSi, SLS in Fokus zahtevali, da bi raziskali sum politične zlorabe Sove in policije v povezavi z zadevo Black Cube. Ob tem bi parlamentarna večina preiskovala posredovanje informacij o zadevi javnosti.
"Varnostnih informacij ni dovoljeno predstavljati selektivno," je opozoril Janez Žakelj (NSi, SLS in Fokus). Kot je navedel, lahko na podlagi informacij, ki jih je pridobil pri delu komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb, "brez škode potrdim, da tako poročilo Sove v prejšnjem kot v tem mandatu kaže prav na to, da je šlo za zavajajoče interpretacije obstoječih informacij s takrat vladne strani v javnosti. In to ni prav," je izpostavil.
V Resnici zagovarjajo, da se vse relevantne okoliščine v zadevi Black Cube razjasnijo temeljito, nepristransko in podprto z dokazi. Pri tem pa morajo biti predmet presoje tako morebitno tuje vmešavanje kot tudi morebitni nedopustni politični vplivi na delo slovenskih državnih organov, je izpostavil njihov poslanec Nedeljko Todorović.
V poslanski skupini SDS medtem menijo, da gre pri opozicijski zahtevi za parlamentarno preiskavo za nadaljevanje politične diskreditacije in obračunavanja z največjo vladno stranko. Menijo, da je predmet zahteve s politično preiskavo nedoločen, saj se v zahtevi za ustanovitev te parlamentarne komisije praktično v vsaki točki te zahteve pojavi beseda domnevno, je opozoril njihov poslanec Aleš Hojs.
V SDS pogrešajo tudi opredelitev, "zaradi katerih kršitev oziroma nepravilnosti ali v družbi nedopustnega ravnanja ali zlorabe pooblastil oziroma javnih funkcij" je bila podana.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.