Poslanke in poslanci so v večernem delu zasedanja v okviru glasovanj sprejeli uskladitveni amandma k spremembi zakona o trgovini in spremembo zakona s 63 glasovi za in nobenim proti tudi sprejeli. Poleg tega je DZ v tretji obravnavi z 59 glasovi proti devetim sprejel tudi novelo zakona o odlikovanjih, ki jo je v parlamentarno proceduro vložila skupina poslancev s prvopodpisanim Rudolfom Mogetom (LDS). Sicer pa je državni zbor v okviru prve obravnave ocenil, da je predlog zakona o davku od dohodkov pravnih oseb primerna podlaga za nadaljnjo obravnavo (50 proti 16). Prav tako se bo nadaljeval zakonodajni postopek predloga zakona o lokalni samoupravi, ki ga je podprlo 37 poslank in poslancev, 25 pa mu je nasprotovalo, ter predloga zakona o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov (s 65 glasovi za in nobenim proti).
Trgovine bodo ob nedeljah zaprte
S spremembo zakona o trgovini je DZ zakonsko podprl odločitev državljank in državljanov na referendumu 21. septembra lani, na podlagi katere bodo prodajalne od 15. septembra dalje, ko se bo zakon začel uporabljati, ob nedeljah in z zakonom določenih praznikih zaprte. Prodajalne za nujne življenjske artikle bodo lahko odprte do največ deset nedelj v letu, zakon pa določa tudi izjeme, za katere omejitev odpiralnega časa ne bo veljala. Prodajalne na bencinskih servisih, v bolnišnicah, hotelih, na letališčih, mejnih prehodih ter železniških in avtobusnih postajah s prodajalno površino do 80 kvadratnih metrov bodo lahko odprte brez omejitev.
Kot je znano, je bil DZ k sprejemu zakona zavezan k referendumskemu izidu. Za omejitev odpiralnega časa prodajaln ob nedeljah je na referendumu, ki se ga je udeležilo le 27,5 odstotka volilnih upravičencev, glasovalo 57,5 odstotka volivcev, proti jih je bilo 41,7 odstotka. Predlagatelj zakona, Sindikat delavcev trgovine pri Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije, se je za referendum odločil zaradi neuspelih pogajanj z delodajalci o povišanju dodatkov za delo ob manj ugodnem delovnem času. Nekateri trgovci so napovedali, da bodo uporabi zakona, kot povedano, se bo začel uporabljati 15. septembra, sledila odpuščanja.
LDS kritična do zakona o trgovini
Najbolj kritični do zakona so v LDS, kjer poudarjajo, da takšna odločitev ni najbolj ustrezna, vendar mora DZ spoštovati odločitev na referendumu, čeprav jo je podprlo le 12 odstotkov Slovencev, je v imenu poslanske skupine poudaril Blaž Kavčič. Odločitev, da bodo trgovine ob nedeljah zaprte, je povsem nasprotna od sodobnih trendov v Evropi, je še poudaril in ocenil, da je sedanja ureditev bolj primerna, saj med drugim vsebuje kar nekaj varovalk. Sicer pa je po mnenju največje parlamentarne stranke uveljavitev zakona s 15. septembrom najbolj ustrezna zato, da se trgovska podjetja nanj pripravijo in vlada pripravi podzakonske akte.
Tudi vodja poslanske skupine ZLSD Miran Potrč se je strinjal, da je rok uveljavite zakona ustrezen, saj podjetjem omogoča, da se nanj prijavijo. Menil pa je še, da je tudi ta referendum pokazal, da so predhodni zakonodajni referendumi vprašljivi. Nasprotno pa se Janez Drobnič (NSi) ni strinjal s takšnim rokom, kot je bil izbran za uveljavitev zakona. Po besedah Stanislava Brenčiča bo SLS uskladitvene amandmaje podprla, ker si želijo, da se ta zgodba konča, saj je zakon obremenjeval parlament. Čas pa bo pokazal, ali je partnerski dialog med delodajalci in delodajalci zaživel in bo to vprašanje mogoče urediti tudi drugače, je še pojasnil Brenčič.
Od davkov do odlikovanj
DZ je današnje zasedanje začel z obravnavo predloga zakona o davku od dohodkov pravnih oseb. Nato pa je opravil splošno razpravo o zakonu o lokalni samoupravi, s katerim želi vlada nadomestiti in posodobiti pred desetimi leti sprejeti veljavni zakon, ki je zaradi kar osmih novel in številnih odločb ustavnega sodišča postal povsem nepregleden.
Zakon bo imel številne novosti, med drugim naj bi onemogočil hkratno opravljanje funkcije poslanca in župana, in sicer z lokalnimi volitvami 2006. V sedanjem sklicu 17 poslancev hkrati nepoklicno opravlja tudi župansko funkcijo. Poslanske skupine imajo do predlaganih rešitev številne pripombe, še zlasti kritični so v opozicijskih SDS, NSi, SNS in SMS. Te stranke menijo, da je predlog slab, saj bo predstavljal nedopusten poseg v avtonomijo lokalne samouprave. Pomisleke pa imajo tudi poslanci vladne koalicije.
Sejo so poslanci nadaljevali s prvo obravnavo zakona o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov, s katerim naj bi med drugim povečali stopnjo zaposlenosti invalidov. Minister za delo, družino in socialne zadeve Vlado Dimovski je dejal, da gre za nove pristope v zaposlovanju invalidov. Predlog zakona spodbuja različne oblike zaposlovanja, tako npr. zaposlovanje za krajši delovni čas in delo na domu, zagotavlja večjo zaščito invalidov, uvaja pa tudi kvotni sistem zaposlovanja invalidov in različne finančne spodbude za delodajalce. Poslanske skupine so menile, da je zakonski predlog primerna podlaga za nadaljnjo obravnavo, opozorile pa so tudi na nekatere pomanjkljivosti in predlagale rešitve.
V pripravi zakon za davčno razbremenitev plač
Uvodoma je minister za finance Dušan Mramor pojasnil, da je davčna harmonizacija v okviru EU zaenkrat omejena predvsem na davčne postopke in določene omejitve pri olajšavah, medtem ko so harmonizirane le nekatere trošarine. Tako na davčnem področju med sedanjimi in novimi članicami EU poteka davčni konkurenčni boj in nič ne kaže, da bi se to v kratkem spremenilo, je pojasnil finančni minister. Tako je opozoril, da je po podatkih iz leta 2001 obdavčenje v Sloveniji pod evropskim povprečjem in znaša 39,7 odstotka bruto domačega proizvoda, medtem ko je povprečje v državah članicah EU 41,1 odstotka bruto domačega proizvoda.
S predlogom zakona o davku na dohodek pravnih oseb naj bi se zmanjšale olajšave in povečale dejanske davčne stopnje na ocenjenih 17,8 odstotka, kar pa je še vedno nižje ali blizu nam najbolj konkurenčnih novih članic. Kot je pojasnil minister, se bo povečan obseg davka na dohodek pravnih oseb v celoti usmeril v zmanjšanje davčne obremenitve dela, ki ga prinaša predlog novega zakona o dohodnini.
Poleg tega zakonsko besedilo bistveno spreminja tudi davčne olajšave, ki ostanejo v predlogu zakona o davku na dohodek pravnih oseb. Tako so ohranjene olajšave za investicije, ki praviloma pomenijo povečanje dodane vrednosti, torej, v produktivno opremo in ne v zgradbe, avtomobile, pisarniško opremo in še posebej za določeno razvojno opremo, je še pojasnil Mramor.
SDS in NSi kritični do predloga
Ob tem sta bili do vladnega pristopa pri davčni reformi kritični zlasti stranki koalicije Slovenija (SDS in NSi), ki sta opozorili, da je vladajoča koalicija davčno reformo obljubljala že na začetku mandata in jo vložila šele ob koncu mandata.
Častni znak svobode le za "osamosvojitelje"
DZ je sprejel novelo zakona o odlikovanjih, s katero naj bi poenotili politiko podeljevanja najvišjih državnih odlikovanj ter omejili podeljevanje prvega državnega odlikovanja samostojne in suverene Slovenije, častnega znaka svobode. Teh je bilo v dobrem desetletju podeljenih že več kot 900. Častni znak svobode bo lahko predsednik republike še naprej podeljeval, vendar le v izjemnih primerih, in sicer kot najvišje priznanje za zasluge, povezane z dejanjem osamosvojitve. Za ostale zasluge pa naj bi vendarle začeli podeljevati nova odlikovanja, ki jih je že pred devetimi leti vzpostavil zakon o odlikovanjih, vendar pa ta še ni zaživel v praksi.
