Plačni zakon znova izglasovan
Notranji minister Rado Bohinc je za 24 ur povedal, da je Slovenija prvič v svoji zgodovini dobila zakon, ki enotno določa plačno lestvico za vse in hkrati izrazil zadovoljstvo za tako velik dosežek. Bohinc kljub izglasovanemu vetu svetnikov sicer vztraja pri stališču, da je zakon o sistemu plač v javnem sektorju dobra sistemska osnova za dograjevanje tega sistema za približno 152.000 zaposlenih v javnem sektorju v prihodnjih dveh letih. Še naprej odločno zavrača očitke sindikatov in opozicije na račun neusklajenosti zakona ter zatrjuje, da zakon v svoji izvedbi temelji na socialnem partnerstvu.
Zakon o sistemu plač v javnem sektorju stopi v veljavo 1. januarja leta 2004.
Opozicija tudi tokrat proti
Tako kot že 26. aprila, so proti zakonu tudi tokrat glasovali opozicijski poslanci, znova pa so ga podprli v vseh štirih koalicijskih strankah. Edini koalicijski poslanec, ki je tedaj glasoval proti, Ciril Pucko iz LDS, je tokrat svojo odločitev spremenil in zakon podprl. Sašo Peče je v imenu poslanske skupine SNS, ki je pred odločanjem zahtevala uro odmora, pred glasovanjem pojasnil, da v njegovi stranki ne vidijo niti enega samega dobrega razloga za sprejem zakona. Majda Zupan iz stranke NSi pa je menila, da bi moral zakon, "ki je kar nekaj časa zorel v pripravah, dlje zoreti tudi v zakonodajnem postopku".
O plačnem zakonu na referendumu?
Policijski sindikat Slovenije (PSS) se je odločil, da bo izrabil vse možnosti za razpis naknadnega referenduma o danes sprejetem zakonu o sistemu plač v javnem sektorju. K tej pobudi se bo najverjetneje pridružil Sindikat vzgoje, izobraževanja in znanosti Slovenije (Sviz).
Kot je predsednik PSS Zdravko Melanšek, je bolje, da se za zakon odločijo volivci sami, pričakuje pa tudi podporo drugih sindikatov. Sindikat po Melanškovih besedah ne nasprotuje zakonu, ki bi bolje uredil sistem plač, vendar je sprejeti zakon preslab, "da bi ga lahko pustili pri miru". Glavni tajnik Sviz Branimir Štrukelj pa je povedal, da se bo šolski sindikat verjetno pridružil zbiranju potrebnih 1000 podpisov za pobudo za razpis referenduma, vendar na današnjem izvršilnem odboru te odločitve še ni sprejel. Izvršilni odbor Sviz se bo po Štrukljevih besedah ponovno sestal še ta teden. Po prepričanju obeh sindikatov je zakon neustrezen, v strokovnem smislu pa slab.
Državni zbor mora razpisati zakonodajni referendum, če to zahteva najmanj tretjina poslancev, državni svet ali štirideset tisoč volivcev.
