Da je vladni predlog zakona o fiskalnem pravilu primeren za nadaljnjo obravnavo, je izmed 84 navzočih glasovalo 79 poslancev, proti jih je bilo pet.
Zakon bo omogočil izvajanje fiskalnega pravila, po katerem morajo biti prihodki in izdatki proračunov države srednjeročno najmanj uravnoteženi brez zadolževanja ali pa v presežku. To pravilo je Slovenija zapisala v ustavo maja 2013, doslej pa še ni sprejela tudi izvedbenega zakona, kar bi sicer morala storiti že do novembra 2013.
Vlada si je dovolj glasov zagotovila po tem, ko so vodje poslanskih skupin koalicije danes podpisali izjavo, da delovni osnutek dopolnil, ki je nastal v okviru usklajevanj med SMC, DeSUS, SD, SDS, NSi, ZaAB ter poslancema narodnosti, skupaj z obstoječim predlogom zakona predstavlja ustrezna izhodišča za nadaljnjo obravnavo zakona.
"Obstoječi osnutek namreč še ni tisto, kar zahteva ustava," je v obrazložitvi glasu dejal Janez Janša (SDS). V njem je v vsebinskem smislu zapisano le tisto, kar v Sloveniji že velja, je dodal. A ker je vlada v nadaljnjem postopku pripravljena na dodatna usklajevanja besedila zakona, so se poslanci SDS odločili, da bodo glasovali za.
"Nikoli nisem pričakovala, da bodo moje zapitke plačevali drugi," je bila z dogovorom zadovoljna Ljudmila Novak (NSi) in zahtevala, da se mora tako obnašati tudi država. Prav tako je glasove svojih strankarskih kolegov obljubila Alenka Bratušek (ZaAB), a opozorila, da se v nadaljnjih usklajevanjih besedila zakona ne sme sprejeti rešitev, ki bi šle na račun socialne države. Ohranjanje socialne države se sicer zdi pomembno tudi poslancem koalicije.
"Ne verjamemo, da lahko socialna država pod njegovimi pogoji obstane," pa je fiskalnemu pravilu nasprotoval Luka Mesec (ZL).
"Predlagano pravilo je zelo strogo – zahteva strukturno uravnoteženost javnih financ v srednjeročnem obdobju," je medtem v torek, ko je DZ opravil splošno razpravo, dejal finančni minister Dušan Mramor. Z zakonom se bosta določila način in časovni okvir za izvajanje tega pravila, in sicer se bomo odprave strukturnega primanjkljaja – to je primanjkljaja ob neupoštevanju učinkov gospodarskega ciklusa – lotili postopno. V nasprotnem primeru bi ogrozili gospodarsko rast, je dejal.
Z zakonom se bo v času recesije omogočalo javnofinančni primanjkljaj in s tem zadolževanje, v času konjunkture pa javnofinančni presežek in odplačevanje dolga. "V srednjeročnem obdobju pa se ne ustvarja dodatnega dolga – država se ne zadolžuje, pač pa porabi toliko, kot ustvari," je poudaril Mramor in dodal, da bo novo zadolževanje mogoče le v primeru izjemnih in enkratnih dogodkov večjega obsega.
Predlog zakona poleg tega določa tudi ustanovitev fiskalnega sveta kot neodvisnega in samostojnega državnega organa, ki bo pristojen za ocenjevanje vzdržnosti javnih financ, upoštevanje načela srednjeročne uravnoteženosti ter ključnih dokumentov vlade v zvezi s fiskalno politiko.
KOMENTARJI (15)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.