PKP 7: Poslanci črtali določbo o odvzemu pomoči kršilcem vladnih odlokov

Vlada je predvidela, da bi bile lahko trgovine izjemoma odprte v nedeljo, 3. januarja, kar pa je DZ iz zakona črtal. Tako so predlagali poslanci LMŠ, SAB, SD in Levice. Poslanec slednje, Primož Siter, je dejal, da so bile trgovine zaprte tri dni zapored tudi prejšnji konec tedna, pa smo vsi preživeli.

Da pa bi bilo treba kršiteljem vladnih odlokov odreči pomoč za blažitev posledic epidemije, so po kršenju pravil na smučišču Krvavec konec prejšnjega tedna predlagali poslanci SDS in NSi. Strankama ni uspelo z določbo, da se kršiteljem vladnih odlokov odreče pomoč za blažitev posledic epidemije covida-19, saj je večina navzočih na plenarni seji soglašala, da ta določba v zakonu nima kaj iskati.

Izplačilo zaostalih obveznosti do STA

Čeprav ne gre za blažitev posledic epidemije, so poslanci podprli tudi dopolnilo SMC, naj se v sedmih dneh po uveljavitvi zakona Slovenski tiskovni agenciji izplača zaostale obveznosti za opravljanje javne službe v letu 2020, financiranje iz državnega proračuna pa zagotovi tudi v letu 2021.

Kot je vodja poslanske skupine SMC Janja Sluga pojasnila v izjavi za medije ob robu seje DZ, na kateri so obravnavali tudi predlog sedmega protikoronskega zakona, so se za dopolnilo odločili glede na vse dogajanje v zvezi z nefinanciranjem STA za evidentno opravljanje javne službe.

Možnost prisilnega upokojevanja

Zaposlenim, ki izpolnjujejo pogoje za starostno upokojitev, torej praviloma v starosti 60 let in s 40 leti delovne dobe, bo lahko delodajalec odpovedal delovno razmerje brez navedbe razloga. Odbor DZ za finance je v ponedeljek to določbo iz zakonskega besedila črtal, danes pa so jo poslanci na predlog SDS in NSi vanj vnovič zapisali. Pri tem bo imel delavec pravico do odpravnine.

"Nikogar ne želimo prisilno odsloviti," je o tem dopolnilu dejal Jožef Horvat (NSi). A če bo delodajalec na nekem delovnem mestu, ki ga zaseda delavec z izpolnjenimi pogoji za starostno upokojitev, potreboval mlajšo silo, bo lahko prekinil pogodbo o zaposlitvi. "Tak delavec se bo torej upokojil in imel zagotovljeno vso socialno varnost," je dejal Horvat.

Medtem iz ministrstva za delo sporočajo, da ne gre za prisilno upokojevanje, kot je bil zmotno poimenovano v javnosti."Z ukrepom omogočanja zaposlovanja, ki ga vključuje sedmi protikoronski zakon, ne bomo sprožili prisilnega upokojevanja," so poudarili. Ne glede na vrsto dela se bo zaposlitev lahko nadaljevala, če se bosta s tem strinjala oba akterja, zato ukrep ne bo negativno vplival na kadrovsko podhranjene poklice, so prepričani. "Ključen je torej obojestransko vzajemen odnos med zaposlenim in delodajalcem," menijo.

Z ukrepom želijo predvsem spodbuditi zaposlovanje mladih, kar se bo po njihovih navedbah zrcalilo v izboljšanju gospodarske slike. Zaradi koronske krize je namreč trg dela trenutno zelo prizadet, v tem času se je precej povišala brezposelnost zlasti med mladimi.

"Slednji tudi sicer ne dobijo priložnosti za zaposlitev, saj nekateri starejši delavci ostajajo v delovnem razmerju še dolgo zatem, ko izpolnijo pogoje za upokojitev. Obenem pa bo ta sprememba izboljšala zaposlitvene možnosti tudi osebam med 55. in 58. letom starosti, ker se jih delodajalci zdaj bojijo zaposlovati," so še dodali.

Ukrepi za pomoč gospodarstvu

Vlada je predlog novega protikoronskega zakona pripravila z namenom omilitve posledic, ki jih je epidemija covida-19 povzročila gospodarstvu in prebivalstvu, je povedal finančni minister Andrej Šircelj. Z njim se podaljšujejo nekateri ukrepi iz predhodnih šestih protikoronskih zakonov, drugi so novi. Zakon prinaša številne dodatne ukrepe na področju gospodarstva, ki naj bi po njegovih besedah podjetjem olajšali spopad z epidemijo, ohranili delovna mesta ter omogočili preživetje dejavnosti, ki v teh časih ne smejo poslovati oz. delujejo okrnjeno.

Med drugim se bo povečal obseg sredstev, namenjen za zagotavljanje likvidnosti gospodarstva. Tista podjetja, ki jih je koronska kriza najbolj prizadela, bodo lahko tudi izkoristila posebna posojila SID banke in Slovenskega podjetniškega sklada z državnim jamstvom. Šircelj je pri tem omenil podjetja v storitvenih dejavnostih, gostinstvu, turizmu in transportu.

Pri kritju fiksnih stroškov podjetij, ki ga je uveljavil šesti protikoronski zakon, se povračilo teh stroškov lahko podvoji do 2000 evrov mesečno na zaposlenega. Podaljšuje se pomoč izvajalcem cestnega prevoza potnikov, med novimi ukrepi za blažitev posledic epidemije je pomoč za prostovoljna gasilska društva v višini od 2000 do 4500 evrov. Še dodatnih 1000 evrov lahko pričakujejo tista, ki imajo v lokalni skupnosti status osrednje enote.

Določeni so še nekateri popravki veljavne protikoronske zakonodaje, med drugim delodajalcem pri uveljavljanju subvencioniranja čakanja na delo ne bo treba več dokazovati, da imajo poravnane vse dajatve. Ukrep subvencioniranja skrajšanega delovnega časa bo veljal še do konca junija 2021.

Že v ponedeljek je odbor za finance preprečil ukinitev sklada za razvoj nevladnih organizacij, v katerega se stekajo neporabljena sredstva, ki bi jih lahko zavezanci za dohodnino namenili kateri od nevladnih organizacij. Ostaja pa v zakonu zapisano zvišanje deleža, ki ga je mogoče nameniti za donacije, na odstotek od obračunane dohodnine zavezanca.

Državni svet ni izglasoval odložilnega veta

Tako so odprli pot hitrejši uveljavitvi dodatnih ukrepov za blažitev posledic epidemije covida-19, vrednih 550 milijonov evrov. Vseeno je kar nekaj svetnikov menilo, da bi morali zaradi posega v zakon o delovnih razmerjih poslancem naložiti ponovno odločanje o zakonu. 

DZ je zakon sprejel v torek pozno zvečer, da bi pospešili čimprejšnjo uveljavitev zakona, pa so se državni svetniki sestali že danes. Proti vetu jih je glasovalo 29, trije so bili za.

Peter Ješovnik s finančnega ministrstva je pojasnil, da želi sedmi protikoronski zakon omiliti posledice in vpliv covida-19 na področjih gospodarstva, dela in delovnih razmerij, socialnega varstva ter zdravstvenega varstva. "Določeni ukrepi v zakonu so namenjeni najranljivejšim skupinam, za katere vlada ocenjuje, da izplačilo potrebujejo čim prej," je dejal.

Da bi moral DZ o zakonu ponovno odločati, je menila Lidija Jerkič. V zakonu so tudi rešitve, ki so trajne in ne začasne oz. interventne narave, je opozorila. Spomnila je na možnost odpovedi pogodbe o zaposlitvi brez navedbe razloga zaposlenemu, ki izpolnjuje pogoje za starostno upokojitev."S tem se trajno posega v zakon o delovnih razmerjih, in to na neustaven in nestrokoven način," je bila ostra ter vključitev te določbe v protikoronski zakon označila za zlorabo interventne zakonodaje in nujnega zakonodajnega postopka. Strinjal se je Branimir Štrukelj: "To je ilustracija padca pravne varnosti v tej državi, ki se je zgodila ob vladavini te vlade v zadnjih šestih mesecih."

Po drugi strani je Franc Golob ocenil, da ob naraščanju števila brezposelnih v času koronske krize poseg v zakon o delovnih razmerjih zagotovo sodi v sedmi protikoronski zakon. Število brezposelnih se namreč povečuje in zdi se mu prav, da se delodajalec z delavcem sporazumno dogovori, ali ga še potrebuje.

Tudi Franci Rokavec je menil, da bo v skladu z v zakon zapisano rešitvijo glede upokojevanja starejših delavcev lahko prišlo do prekinitve pogodbe le na podlagi dogovora. "Ne gre za kršitev pravic delavcev," je zatrdil. K podpori zakonu je pozval tudi z besedami, da bi DZ pri ponovnem odločanju v primeru veta potreboval 46 glasov, kar pa bi bilo verjetno ob trenutnih razmerjih težko.

Marija Lah je med pomanjkljivostmi zakona izpostavila, da ni bilo podaljšano subvencioniranje čakanja na delo. Ta ukrep se tako 31. januarja 2021 izteče. "Zakon kot celota mi ni všeč, a ko dam na tehtnico pozitivne in negativne zadeve, je več pozitivnih," je kljub temu odrekla podporo odložilnemu vetu.

Z namenom pospešitve uveljavitve so državni svetniki "navidezno" glasovali o odložilnem vetu tudi pri prejšnjih protikoronskih zakonih. A predsednik državnega sveta Anton Kovšca je danes poudaril, da kljub temu ne odločajo rokohitrsko. V torek sprejeti zakon so denimo obravnavale tri komisije državnega sveta.

Je pa Jerkičeva povedala, da interesna skupina delojemalcev razmišlja o možnosti vložitve zahteve za presojo ustavnosti postopkov, povezanih z odločanjem o odložilnih vetih državnega sveta na predloge zakonov v izredno kratkih rokih, da bi s tem pospešili uveljavitev.

PKP7 prinaša tudi vrsto enkratnih dodatkov

Za čas epidemije zakon določa denarno nadomestilo plače zaradi izgube zaposlitve, predvideno je tudi izplačilo enkratnega solidarnostnega dodatka najranljivejšim skupinam – upokojencem, študentom, zaposlenim z najnižjimi plačami, otrokom do 18. leta starosti, staršem z več otroki in starejšim kmetom z nizkimi dohodki. Za 100 evrov bo v času epidemije višji tudi dodatek za nego otroka.

Upokojenci

Upokojenci s stalnim prebivališčem v Sloveniji in pokojnino do 510 evrov bodo prejeli solidarnostni dodatek v višini 300 evrov, s pokojnino do 612 evrov v višini 230 evrov, s pokojnino do 714 evrov pa v višini 130 evrov.

Izplačilo do 15. januarja 2021.

Otroci

Eden od staršev oz. rejnik otroka do starosti 18 let s stalnim ali začasnim prebivališčem v Sloveniji, ki dejansko živi v Sloveniji, bo prejel solidarnostni dodatek v višini 50 evrov.

Izplačilo za upravičence do otroškega dodatka do 31. januarja 2021, izplačilo za tiste, ki ne prejemajo otroškega dodatka, pa na podlagi vloge na ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti prav tako do 31. januarja 2021.

Otroci s posebnimi potrebami

Znesek dodatka za nego otroka na podlagi zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih se poveča za 100 evrov.

Izplačilo vsak mesec za čas od 18. oktobra 2020 do konca epidemije.

Velike družine

Znesek letnega dodatka za velike družine se za čas do konca epidemije poveča za 100 evrov za družine s tremi otroki in za 200 evrov za družine s štirimi ali več otroki.

Novorojenci

Eden od staršev oz. posvojitelj otroka s stalnim prebivališčem v Sloveniji, rojenega v času od 1. januarja 2020 do enega leta po koncu epidemije, bo prejel izredno pomoč ob rojstvu otroka v višini 500 evrov.

Izplačilo za otroke, rojene do uveljavitve zakona, do 31. marca 2021, za otroke, rojene po uveljavitvi zakona, pa v treh mesecih po rojstvu.

Študenti

Študenti s stalnim prebivališčem v Sloveniji, ki se v študijskem letu 2020/21 izobražujejo po javnoveljavnih študijskih programih v Sloveniji in na dan 19. oktober 2020 niso bili vključeni v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, bodo prejeli solidarnostni dodatek v višini 150 evrov.

Izplačilo do 31. januarja 2021.

Zaposleni

Vsak zaposleni, ki dela in čigar zadnja izplačana mesečna plača ni presegla dvakratnika minimalne plače, bo prejel krizni dodatek v višini 200 evrov oz. v sorazmernem deležu, če ni delal cel mesec. Delodajalcem bo izplačana sredstva povrnila Finančna uprava RS.

Izplačilo ob plači za december 2020.

Zaposleni v javnem zdravstvu in institucionalnem varstvu 

Zaposleni v mreži javne zdravstvene službe ter pri izvajalcih socialnovarstvenih programov so v primeru začasne premestitve kot posledice covida-19 ali neposrednega dela z obolelimi za covidom-19 upravičeni do dodatka v višini 30 odstotkov urne postavke osnovne plače.

Izplačilo vsak mesec do 31. decembra 2021.

Zaposleni in delavci, zaposleni v okviru programa javnih del, ki so nadpovprečno izpostavljeni tveganju za zdravje oz. prekomerno preobremenjeni zaradi obvladovanja epidemije, so do konca epidemije upravičeni do dodatka v višini 65 odstotkov urne postavke osnovne plače.

Kmetje

Nosilci oz. člani kmetij s stalnim prebivališčem v Sloveniji, ki so dopolnili 65 let in jim obdavčljivi dohodki za leto 2019 niso presegli 591,20 evra na mesec, bodo prejeli solidarnostni dodatek v višini 150 evrov.

Izplačilo na podlagi vloge, ki se do 31. januarja 2021 vloži na kmetijsko ministrstvo.

Brezposelni

Brezposelni, ki jim je od 18. oktobra 2020 dalje prenehala pogodba o zaposlitvi iz poslovnega razloga ali se jim je iztekla pogodba o zaposlitvi za določen čas, bodo prejeli začasno denarno nadomestilo v višini 513,64 evra bruto mesečno.

Izplačilo na podlagi vloge pri Zavodu RS za zaposlovanje vsak mesec največ do konca epidemije.

Verski uslužbenci

Verski uslužbenci katere od registriranih cerkva ali drugih verskih skupnosti, ki so na dan 1. oktobra 2020 vključeni v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, bodo prejeli mesečni temeljni dohodek v višini 700 evrov na mesec za oktober, november in december 2020.

Izplačilo na podlagi vloge pri Finančni upravi RS do 10. februarja 2021.

Kreditojemalci

Podaljšuje se možnost odloga plačila obveznosti iz kreditnih pogodb - tako za pravne kot fizične osebe -, in sicer bodo lahko kreditojemalci na banko naslovili vlogo za odlog do 26. februarja 2021, ta pa bo lahko namesto do 31. januarja 2021 odobrila odlog za devet mesecev.

Kritje fiksnih stroškov podjetij in samozaposlenih

Višina delnega kritja fiksnih stroškov podjetij, ki ga je uvedel šesti protikoronski zakon, se za upravičence, ki so jim prihodki od prodaje zaradi epidemije upadli za več kot 70 odstotkov, zvišuje na največ 2000 evrov na zaposlenega na mesec. V primeru padca prihodkov za 30 do 70 odstotkov ostaja meja pri 1000 evrih na mesec.

DZ je zakon sprejel s 50 glasovi za, proti je glasovalo sedem poslancev Levice. Poslanci LMŠ, SD in SAB so se tako kot pri prejšnjih protikoronskih zakonih glasovanja vzdržali. 

Državni svet še danes o sedmem protikoronskem zakonu

Na današnji 20. izredni seji Državnega sveta RS bodo na predlog Komisije za gospodarstvo, obrt, turizem in finance državne svetnice in državni svetniki odločali o predlogu odložilnega veta na Zakon o interventnih ukrepih za pomoč pri omilitvi posledic drugega vala epidemije covida-19. S tem bo DS pospešil postopek uveljavitve zakona, ki prinaša za dodatnih 550 milijonov evrov ukrepov za blažitev posledic epidemije covida-19.

Svetniki so bili sicer kritični do sprejetih rešitev, zato pričakujejo popravke in dopolnila v naslednjem paketu ukrepov za blažitev posledic epidemije, so dodali.