Poslanke in poslanci so v parlamentarne klopi sedli ob 14. uri in po določitvi dnevnega reda ob 15. uri prešli na poslanska vprašanja.
Problematika dolga varčevalcev nekdanje LB
Prvaka SDS Janeza Janšo je zanimalo, zakaj se vlada ni odzvala na izjave nekaterih vplivnih ljudi v Sloveniji, po katerih naj bi bili slovenski davkoplačevalci dolžni poplačati varčevalce nekdanje Ljubljanske banke iz nekdanjih republik SFRJ, glede na to, da je uradno stališče vlade, da se to vprašanje rešuje v okviru nasledstva, kjer Slovenija zastopa t.i. teritorialno načelo.
Drnovšek mu je odgovoril, da vlada stališča ni spremenila in spomnil, da se je prvi krog pogajanj naslednic o tem vprašanju v Baslu sicer končal neuspešno, vendar pa je Slovenija pripravljena nadaljevati z naslednjim krogom in bo še naprej iskala rešitve v tem okviru.
Dodal je, da se je v zadnjem času res povečal pritisk nekdanjih varčevalcev iz bivših jugoslovanskih republik, da bi Slovenija prevzela večji del obveznosti, izhajajoč iz tega, da je Slovenija v boljšem gospodarskem položaju. Vendar pa bi bilo neustrezno in neutemeljeno pričakovati, da bi Slovenija prevzela nekaj, za kar ni jamčila. Slovenija je prevzela garancije za tiste devizne vloge, ki so bile locirane na območju Slovenije, je poudaril premier.
Na dodatno Janševo vprašanje pa je zagotovil, da ni nobene formalne osnove, da bi Slovenija prevzemala obveznosti, ki jih ni povzročila.
Reforma pokojninskega sistema
Kdaj bo vlada nadaljevala z reformo pokojninskega sistema in uvedbo drugega, kapitalskega stebra, je želel vedeti poslanec SMS Igor Štemberger, ki je opozoril, da vlada namreč vse več proračunskih sredstev namenja pokojninskemu sistemu, ki je vedno večja cokla gospodarskemu razvoju. Prioriteta vlade bi morala biti optimistična prihodnost mladih, vendar pa ima država neustrezen pokojninski sistem, ki mu kronično primanjkuje denarja, je opozoril Štemberger.
Vlada ocenjuje, da je bil s pokojninsko reformo narejen pomemben korak pri iskanju rešitev v razvojnem modelu, uvajanje drugega stebra pokojninske reforme je uspešno, vanj se je vključilo že 150.000 aktivno zaposlenih državljanov, kar je 20 odstotkov aktivnega prebivalstva, je dejal Drnovšek.
Del odgovora je premier prepustil ministru Dimovskemu, ki je poudaril, da se je po lani sprejeti zakonski noveli število zavarovancev v drugem stebru povečalo za 80 odstotkov. Na dodatno vprašanje poslanca glede uvedbe pokojninskih bonov kot zamenjave za lastniške certifikate pa je odgovoril minister za finance Tone Rop. Kot je dejal, vlada ne vidi razlogov za povečanje števila pokojninskih bonov, saj dolgoročno ne morejo rešiti problema dodatnega pokojninskega zavarovanja.
Proces privatizacije
Vodja poslanske skupine NSi Andrej Bajuk je opozoril na proces preoblikovanja pooblaščenih investicijskih družb v navadne delniške družbe. Zanimalo ga je, zakaj vlada ni storila ničesar, da bi ta proces zavrla, ter kakšna je pravzaprav želena lastniška struktura slovenskih podjetij, ki jo uresničuje vladajoča koalicija.
Kot je pojasnil Drnovšek, je proces privatizacije težak v vseh državah, kjer so se ga lotili. Pri prerazporeditvi družbenega premoženja so možne različne poti, pri čemer pa nobena ne more biti idealna. Slovenski model privatizacije je v primerjavah z drugimi državami ocenjen prej dobro kot pa slabo; tudi mali delničarji so jo odnesli bolje kot v drugih tranzicijskih državah, je prepričan premier. Slovenija si, tako Drnovšek, vseskozi prizadeva za najboljše možne rešitve, res pa ta iskanja niso vedno uspešna. Šele praksa je tista, ki pokaže na morebitne pomanjkljivosti, zato vlada pripravlja predlog zakonskih rešitev, s katerimi naj bi odpravili določene anomalije. Drnovškov odgovor na omenjeno vprašanje je dopolnil še finančni minister Tone Rop, po besedah katerega vlada preučuje pripombe, ki jih je k predlogu novega zakona podalo matično delovno telo državnega zbora.
Opozicijski poslanec z odgovorom predsednika vlade ni bil zadovoljen, zato je v skladu s poslovnikom zahteval, naj državni zbor odloča o sklepu, po katerem se lahko na naslednji seji opravi razprava o odgovoru vlade na poslančevo vprašanje. Predsednik DZ Borut Pahor je napovedal, da bo državni zbor o Bajukovem predlogu odločal v torek, skupaj z ostalimi glasovanji.
Nadzor nad delom Sove
Novi poslovnik določa, da četrto vprašanje predsedniku vlade zastavi poslanec vladajoče koalicije; tokrat je to možnost izkoristil Franc Kangler (SLS). Spomnil je na nedavni "incident", ko je bil članom parlamentarne komisije za nadzor nad delom obveščevalno-varnostnih služb ob nenapovedanem obisku izpostave Slovenske obveščevalno-varnostne agencije (Sova) v Mariboru onemogočen stalni parlamentarni nadzor. Obenem je Kangler omenil še kraje avtomobilov predstavnikom političnega vrha, vlome v stanovanja predsednika državnega zbora in nekaterih poslancev ipd. Bo vlada te primere sploh obravnavala, je zanimalo Kanglerja.
Našteta kazniva dejanja so stvar policije, je odvrnil Drnovšek, v zvezi z domnevno kršitvijo zakona o Sovi pa ponovil znano stališče, da Sova deluje zelo solidno in korektno. Njena dejavnost je usmerjena izključno v ščitenje nacionalnih interesov, je nadaljeval predsednik vlade, ki doslej ni zaznal, da bi agencija delovala drugače, kot to določa zakon. Pri omenjenem zapletu je šlo po njegovem za določen nesporazum in različna tolmačenja pravil. Slednja bi lahko postavili bolj precizno, in sicer na miren način. Drnovšek pričakuje, da bo o dogodku obveščen tudi po uradni poti, s strani pristojne parlamentarne komisije, ne pa le prek instituta poslanskih vprašanj.
Poslanci zastavili vladi skoraj 30 vprašanj
Poslanke in poslanci so kasneje vladi in ministrom zastavili številna vprašanja, ki so se nanašala na (ne)izgradnjo pediatrične klinike, drugo fazo privatizacije Nove Ljubljanske banke, zajezitev korupcije, zagotavljanje volilne pravice slovenskim državljanom v tujini pred bližnjimi volitvami, slovenska pogajalska izhodišča v procesu vključevanja v evroatlantske integracije, "čudne" poslovne odločitve zdravstvene zavarovalnice Vzajemna, neučinkovitost sodstva ...
Vprašanja je zastavilo skoraj 30 poslancev, vendar pa ta točka še ni končana, saj mora državni zbor jutri popoldne odločati o predlogu Andreja Bajuka (NSi), po katerem naj bi na naslednji seji opravil razpravo o odgovoru vlade na vprašanje v zvezi s privatizacijo družbenega premoženja. Sicer pa bodo poslanke in poslanci jutrišnje zasedanje začeli z obravnavo zakona o opravljanju zdravstvenih poklicev v RS za državljane drugih držav članic EU, ki ga je vlada v proceduro vložila po nujnem postopku.
