Oba referenduma bosta zavezujoča, ob morebitni ratifikaciji pogodb o vstopu ju ne bo mogoče ponovno razpisati, neveljavne glasovnice pa za razliko od drugih referendumov ne bodo vplivale na ugotavljanje izida. S tem ko je državni zbor minuli četrtek z zahtevano absolutno dvotretjinsko večino sprejel ustavni zakon o spremembah prvega poglavja ter 47. in 68. člena ustave, je ta najvišji pravni akt države v dobrih enajstih letih doživel že tretjo spremembo.
Po novem imamo tudi "evropski" člen
V ustavo je bil tako vnešen nov "evropski" 3.a člen. V prvem odstavku tega člena, ki govori o prenosu pristojnosti, ustava določa, da lahko Slovenija z mednarodno pogodbo - ratificira jo DZ z dvotretjinsko večino glasov vseh poslancev - prenese izvrševanje dela suverenih pravic na mednarodne organizacije ter vstopi v obrambno zvezo z drugimi državami.
Drugi odstavek 3.a člena pravi, da lahko DZ pred ratifikacijo mednarodne pogodbe razpiše referendum. Predlog je na referendumu sprejet, če zanj glasuje večina volivcev, ki so veljavno glasovali, DZ pa je vezan na izid referenduma. Če je bil referendum izveden, glede zakona o ratifikaciji take mednarodne pogodbe referenduma ni dopustno razpisati. V skladu s tretjim odstavkom novega 3.a člena se bodo pravni akti in odločitve, sprejete v okviru mednarodnih organizacij, na katere Slovenija prenese izvrševanje dela suverenih pravic, pri nas uporabljale v skladu s pravno ureditvijo teh organizacij.
V četrtem oziroma zadnjem odstavku 3.a člena pa je zapisano, da vlada v postopkih sprejemanja pravnih aktov in odločitev v mednarodnih organizacijah, na katere Slovenija prenese izvrševanje dela suverenih pravic, sproti obvešča DZ o predlogih takih aktov in odločitev ter o svoji dejavnosti. DZ lahko o tem sprejema stališča, vlada pa jih upošteva pri svojem delovanju. Razmerja med DZ in vlado glede omenjenih odločitev pa bo podrobneje urejal zakon, ki ga bo DZ sprejel z dvotretjinsko večino glasov navzočih poslancev.
Državni zbor je spremenil tudi 47. in 68. člen ustave, in sicer z namenom omogočiti izročanje slovenskih državljanov ostalim članicam povezave (to namreč določa pogodba EU v delu, ki govori o policijskem in pravosodnem sodelovanju med članicami na področju kazenskih zadev) ter zagotoviti možnost neoviranega nakupa nepremičnin v Sloveniji s strani tujcev (to narekujejo pravila EU s področja prostega pretoka kapitala).
