Tako so se seznanili z odstopom Tee Petrin z mesta ministrice za gospodarstvo in Janeza Potočnika z mesta ministra za evropske zadeve. Zaradi izstopa SLS iz vlade pa so se seznanili tudi z odstopi kmetijskega ministra Franca Buta, pravosodnega ministra Iva Bizjaka ter ministra za promet Jakoba Presečnika. S tem je omenjenim ministrom prenehala funkcija, vendar bodo do imenovanja novih ministrov opravljali tekoče posle. Državnemu zboru so svoje odstope pojasnili ministri, ki jih je v vlado predlagala SLS, ter kot razlog za odstop navedli dejstvo, da SLS ni več članica vladne koalicije. Vsi trije ministri so se zahvalili državnemu zboru ter sodelavcem za sodelovanje pri ključnih projektih ministrstev.
V skladu s poslovnikom državnega zbora mora predsednik vlade v desetih dneh po prenehanju funkcije ministra predlagati novega ministra ali obvestiti državni zbor, da bo funkcijo tega ministra začasno opravljal sam ali jo poveril drugemu ministru. Premier je sicer na mesto ministra za gospodarstvo že predlagal docenta za področje managementa na ljubljanski ekonomski fakulteti Mateja Lahovnika, za ministra za evropske zadeve pa direktorja Centra za finančno upravljanje v Novi Ljubljanski banki Milana M. Cvikla. Še danes pa naj bi predlagal tudi tri kandidate, ki naj bi zamenjali tri ministre SLS. Predsednik vlade bo po vsej verjetnosti za naslednico pravosodnega ministra predlagal generalno državno tožilko Zdenko Cerar, za novega prometnega ministra Marka Pavliho s Fakultete za pomorstvo in promet ter dekana Veterinarske fakultete Milana Pogačnika za kmetijskega ministra.
V nadaljevanju zasedanja so poslanke in poslanci opravili drugo obravnavo novele zakona o varnosti v železniškem prometu, saj k predlogu zakona v drugi obravnavi ni bilo vloženih dopolnil, zato bo državni zbor tretjo obravnavo opravil na naslednjem zasedanju. Poslanke in poslanci so tako prešli na obravnavo predloga zakona o poslovni sanaciji Holdinga Slovenske železnice. Po skrajšanem postopku naj bi obravnavali tudi novelo zakona o avtorskih in sorodnih pravicah. Državni zbor bo po nujnem postopku odločal tudi o novelah zakonov o elektronskih komunikacijah ter o kazenskem postopku. Ob koncu zasedanja pa naj bi ratificirali še tri konvencije in en protokol ter v tretji obravnavi odločali še o predlogu zakona o pogojnem dostopu do zaščitenih elektronskih storitev.
