DZ skozi prvo obravnavo predloga insolvenčnega zakona

Predlog vsebuje uresničitev odločb ustavnega sodišča, v katerih je to ugotovilo neustavnost zakonskih rešitev. Vsebuje prenos evropske direktive o prestrukturiranju in insolventnosti. "Med najpomembnejšimi novostmi je uvedba pojma grozeče insolventnosti in postopka sodnega prestrukturiranja zaradi takšne insolventnosti, ki je namenjen pravočasnemu pristopu dolžnika k prestrukturiranju," je dejala državna sekretarka na ministrstvu za pravosodje Valerija Jelen Kosi.

Predlog vsebuje še spremembe za večjo učinkovitost insolventnih postopkov. "To želimo doseči z bolj jasnimi in strogimi pravili, ki urejajo obveznosti družbe ter njenega poslovodstva in nadzornega sveta pri nastanku insolventnosti in grozeče insolventnosti," je povedala in dodala, da je uspešnost postopkov prestrukturiranja močno povezana s pravočasnim pristopom k prestrukturiranju.

V koaliciji predlog podpirajo. Lucija Tacer iz Svobode je povedala, da bodo zaradi pospešitve postopkov, večjega poplačila upnikov in spoštovanja mnenj neodvisnih institucij, med njimi tudi ustavnega sodišča, podprli sklep, da je predlog zakona primeren za nadaljnjo obravnavo.

Milan Jakopovič iz Levice je povzel, da je predlog zelo obsežen ter da spreminja in dopolnjuje pravila, ki urejajo obveznosti poslovodstva ob nastopu insolventnosti, in pravila, ki urejajo postopek prisilne poravnave in stečaja. "Ne gre pozabiti, da se v postopkih insolventnosti kot upniki v največji ali pretežni meri znajdejo prav delavci, zato je uvedba nujnosti takojšnjega ukrepanja zelo dobrodošla," je dejal.

"Pri insolvenčni zakonodaji gre za zapletene in dolgotrajne postopke, zato je nujno, da jih poenostavimo, pospešimo in jih približamo ljudem, predvsem upnikom. Brez izboljšanja njihovega položaja nismo naredili nič," je ocenila Bojana Muršič iz SD. Zato po njenih besedah spremembe podpirajo, še posebej predloge, ki izboljšujejo položaj delavcev v postopku prisilne poravnave.

Andrej Hoivik iz SDS je dejal, da so nekateri predlogi ustrezni. Med njimi je izpostavil rešitev položaja privilegiranih izločitvenih upnikov in glede ugotovitve obstoja prerekanja terjatve v pravdi ter ureditev, ki preprečuje, da bi ključni dobavitelji dolžnikov odpovedali pogodbe dobave, dokler dolžnik med postopkom sodnega prestrukturiranja zaradi odprave grozeče insolventnosti ali postopkom prisilne poravnave izpolnjuje tekoče obveznosti.

Za pomanjkljive je označil prenos nekaterih upravičenj upnikov na upniški odbor kot kolegijski zastopniški organ, na kar po njegovih navedbah opozarja Združenje stečajnih upnikov. Vprašljive so določbe glede postavitve statusa in pristojnosti upraviteljev, razmisliti bi bilo treba o tem, da se pravico do pritožbe zoper sklepe, ki posegajo v položaj stečajnega dolžnika, razširi na upravitelja. Pozornost bi bilo treba nameniti podrobnejši preučitvi postopkov poenostavljene prisilne poravnave, je naštel.

Janez Žakelj iz NSi je dejal, da podpirajo prizadevanja za možnost učinkovitega prestrukturiranja v zgodnji fazi. Glede predloga, da se za revizorje določa dolžnost, da poslovodstvo pisno opozorijo, če ugotovijo, da je verjetno, da družbi grozi insolventnost ali da je nesolventna, je spomnil na opozorila Zbornice računovodskih servisov pri Gospodarski zbornici Slovenije, da določila niso povsem jasna.

Kot je še povedal, podpirajo predlog, da se poenostavljena prisilna poravnava ukine. "Predlog prinaša več dobrih rešitev, ki so se začele pripravljati že v času prejšnje koalicije," je dejal, a opozoril, da v oči bode podaljšanje rokov pri poskusnem obdobju pri odpisu dolgov. Kljub temu je napovedal, da njihova poslanska skupina v tej fazi predlogu zakona ne bo nasprotovala.