DZ poslal zakon za uvedbo davčnih blagajn v nadaljnji postopek

Po predlogu zakona bodo blagajne zavezancev preko spleta povezane s centralnim informacijskim sistemom Finančne uprave RS (Furs), ki bo potrdila ter shranila podatke o računih v postopku njihove izdaje v realnem času. S tem se bo omogočalo sledljivost in učinkovitost nadzora nad izdanimi računi ter prispevalo k omejitvi sive ekonomije, je popoldne ob predstavitvi predloga povedala Mateja Vraničar s finančnega ministrstva.

Sistem bo poskusno stekel že 1. decembra letos, obvezen pa bo od 2. januarja 2016, vendar bodo imeli zavezanci po besedah Vraničarjeve še do konca leta 2017 na voljo prehodno obdobje, v katerem se bodo lahko samostojno odločili, ali bodo za izdajo računov uporabili elektronsko napravo z vzpostavljeno elektronsko povezavo s Fursom, ali pa bodo račune izdajali še iz vezane knjige računov.

Vlada si od davčnih blagajn obeta za od 50 do 100 milijonov evrov več pobranih javnih dajatev letno, in sicer tako iz naslova davka na dodano vrednost, davka od dohodkov pravnih oseb, davka od dohodkov iz dejavnosti, dohodnine in drugih dajatev, kot tudi iz naslova pravilnega obračuna prispevkov za socialno varnost ter nadzora nad zakonitostjo zaposlovanja oz. dela.

'Dovolj je sive ekonomije in goljufije'

V poslanskih skupinah predlog zakona načeloma podpirajo, saj gre za ukrep zoper sivo ekonomijo, ki, kot je dejal Janko Veber (SD), "nekako poje kar 10 odstotkov bruto domačega proizvoda". Da ne bo zajezil sive ekonomije, pa so posvarili v SDS. Zakon namreč ne bo zajel tistih, ki računov sploh ne izdajajo, ti pa predstavljajo resničen problem v družbi, je dejala Suzana Lep Šimenko (SDS).

Podporo predlogu zakona so prav tako odrekli v NSi, katere poslanec Jožef Horvat je opozoril, da ne bo izboljšal poslovnega okolja v Sloveniji. Ravno nasprotno: ukrep dodatno administrativno in tudi finančno obremenjuje gospodarstvo, je dejal. Tako kot v SDS so tudi v NSi opozorili, da davčne blagajne ne bodo zajele tistih, ki že danes ne izdajajo računov. "Davčna blagajna te ne more prisiliti k temu, da boš račun izdal. In tudi ni nobeno orodje za preganjanje dela na črno," je dejal Matej Tonin (NSi).

"Davčne blagajne je treba vpeljati čim prej. Dovolj je sive ekonomije in goljufije," je po drugi strani menila Marija Antonija Kovačič (DeSUS). Strinjal se je Luka Mesec (ZL), ki je dejal, da davčne blagajne širijo bazo zavezancev in bodo pozitivno vplivale na proračunske prihodke. Zdaj imamo t.i. virtualne davčne blagajne, kjer je brisanje ali spreminjanje računov sicer prepovedano, ni pa tehnično onemogočeno, je spomnil Mesec, ki se mu zdijo davčne blagajne korak naprej v smislu povečanja stopnje plačevanja davkov.

Veber se je strinjal s poslanci NSi, da lahko davčne blagajne otežijo poslovanje gospodarstva, saj marsikateri zavezanec ne bo zmogel stroška njihove uvedbe, ki ga je Horvat navedel v višini med 1500 in 1800 evrov. Vse več podjetnikov in obrtnikov v zadnjem času potrebuje brezplačno zdravniško pomoč, je dejal Veber in se zbal, da bi bil nakup davčnih blagajn zanje tako veliko dodatno breme, da bi prenehali z dejavnostjo.

Vraničarjeva je povedala, da bodo davčne blagajne obvezne za vse, ki poslujejo z gotovino. Za manjše zavezance torej ni predvidenih nobenih izjem, je pa Tilen Božič (SMC) poleg predhodnega obdobja, v katerem bo še vedno mogoče uporabljati vezano knjigo računov, obljubil spletno aplikacijo za izstavljanje računov, ki jo bo brezplačno zagotovila Furs. "Ocenjujemo, da ima večina nevladnih organizacij in drugih malih zavezancev vsaj enega sodelavca s pametnim telefonom ali drugo napravo, ki ima sočasno omogočen dostop do svetovnega spleta," je dejal.

Sporne so predvidene kazni za kupce

Ena bolj spornih določb predloga zakona so predvidene kazni za kupce, ki ne bodo vzeli računa za kupljeno blago oz. naročeno storitev. Alenka Bratušek je opozorila, da je za poslance ZaAB ta določba povsem nesprejemljiva, Veber je menil, da bi bil zakon bistveno primernejši, če kazni za kupce v njem sploh ne bi bilo, in tudi Mesec je dejal, da verjetno nima smisla nekoga kaznovati s 40 evri globe, če zavrže, recimo, račun za 10 evrov.

Kupce, ki ne bodo vzeli in zadržali računa neposredno do odhoda iz poslovnega prostora oz. do poteka garancijske dobe, lahko po predlogu doleti do 400 evrov kazni. To pa se ne zdi preveč poslancem DeSUS. "Tudi kupci se morajo zavedati pomena izdajanja računov, nenazadnje imajo veliko vlogo v celotnem prodajnem postopku," je dejala Kovačičeva.

Vraničarjeva je ocenila, da bo za pripravo predloga zakona za drugo branje v DZ potrebnega nekaj dela, sicer pa bodo kupce k jemanju računov poskušali spodbuditi tudi s posebno nagradno igro. So pa bile kazni za kupce, ki ne vzamejo računa, predvidene tudi ob uvedbi davka na dodano vrednost leta 1999, a so jih pozneje odpravili, je spomnila.