Slovenija

Po novem predlogu 200 milijonov evrov za primarno raven

Ljubljana, 14. 09. 2021 21.34 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 2 min
Avtor
STA, M.S.
Komentarji
5

DZ je za tretjo obravnavo pripravil predlog zakona o zagotavljanju finančnih sredstev za investicije v zdravstvo v letih od 2021 do 2031. Z 79 glasovi za in enim proti so sprejeli edino dopolnilo, s katerim je del opozicijskih poslancev predlagal višja sredstva za primarno raven. O sprejemu zakona bodo poslanci odločali na naslednji seji DZ.

 Naložbe v slovenski zdravstveni sistem z dotrajano infrastrukturo in opremo ter kadrovskimi težavami so nujne.
Naložbe v slovenski zdravstveni sistem z dotrajano infrastrukturo in opremo ter kadrovskimi težavami so nujne. FOTO: Dreamstime

Zakon, ki ga je v parlamentarni postopek vložila vlada in je težak okoli dve milijardi evrov, med drugim predvideva naložbe v univerzitetnih kliničnih centrih Ljubljana in Maribor, splošnih in specialnih bolnišnicah, psihiatričnih bolnišnicah, porodnišnicah, fakultetah za študij medicine in dentalne medicine ter znanstveno-izobraževalnih in raziskovalnih ustanovah na področju zdravstva.

DZ je prvo obravnavo predloga zakona opravil že na julijski seji, na kateri so poslanci s 63 glasovi za ocenili, da je zakon o zagotavljanju finančnih sredstev za investicije v zdravstvo, ki za prihodnjih deset let predvideva za skoraj dve milijardi evrov vlaganj v slovensko zdravstvo, primeren za nadaljnjo obravnavo.

Na matičnem odboru za zdravstvo minuli petek so sprejeli dopolnilo koalicijskih poslancev, da namesto 50 milijonov evrov za zdravstveno dejavnost na primarni ravni v naslednjih letih nameni 150 milijonov, danes pa so poslanci prikimali še dopolnilu LMŠ, SD, Levice, SAB in poslanske skupine nepovezanih poslancev in sredstva za to področje dvignili še za 50 milijonov evrov.

V poslanski razpravi na današnji nujni seji je bilo sicer slišati strinjanje, da so naložbe v slovenski zdravstveni sistem z dotrajano infrastrukturo in opremo ter kadrovskimi težavami nujne. Medtem ko so poslanci koalicijskih strank poudarjali pomembnost zakonske podlage za sistemsko financiranje zdravstva, so se v opozicijskih vrstah spraševali, kje in kako bodo v prihodnosti zagotovili tako visoka sredstva.

  • image 4
  • image 5
  • image 6
  • image 1
  • image 2
  • image 3

KOMENTARJI (5)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

Rudolf Maister
15. 09. 2021 15.43
Ampak naše leve vlade vodijo. Mi smo samo za študije dali 750 000 000,00 €. A kje ste pa zdaj svečkarji?
zlati70
15. 09. 2021 12.46
In čeprav imajo vse najbolj razvite države z najbolj kakovostnimi zdravstvenimi sistemi na svetu, poleg javnega, razvit tudi robusten sistem zasebnega zdravstva, pa se Levici očitno spet kolca po njim ljubih zdravstvenim sistemom iz rajske Venezuele, Kube in Severne Koreje, kjer je celotno zdravstvo v državi popolnoma pod kontrolo osrednjih državnih oblasti oz. popolnoma javno. Ker si vsi lahko nazorno predstavljamo kakšna je kakovost njihovega zdravstva, posledično pa tudi kakovost življenja prebivalcev naštetih držav (po podatkih spletne strani World Population Review znaša na Kubi pričakovana življenjska doba posameznika 79,18 let, v Severni Koreji ta znaša 72,89 let, v venezuelskem socialističnem raju pa bornih 72,34 let; za primerjavo v Sloveniji ta trenutno znaša 81,85 let), je odveč razlagati kam bi vodilo uničenje zasebnega slovenskega zdravstva, morda pa bi bilo člane Levice pametno podučiti, kam bi vodilo njegovo razširjenje. V ta namen bomo v prispevkih, ki jih bomo na tej strani objavili tekom naslednjih dni pod drobnogled vzeli singapurski zdravstveni sistem, saj velja zdravstvo v tej jugo-vzhodno azijski državi z dobrimi petimi milijoni prebivalcev za eno najboljših, če ne celo najboljše na vsem svetu. Verjetno je odveč že v naprej poudarjati, da pozna ta izjemno razvita mestna država razvejan sistem privatnega zdravstva, kar njenim državljanom omogoča nadpovprečno kvalitetno življenje in eno najvišjih pričakovanih življenjskih dob, ki znaša kar 83,66 let, s čimer zaseda Singapur 5. mesto na svetu.
zlati70
15. 09. 2021 12.45
Kako si Levica zamišlja slovenski zdravstveni sistem? Preprosto: »Make Slovenia Venezuela Again« Čudna so pota gospodova, če si želijo večni študentje iz FDV-ja, ki dominirajo v Levici, odločati o tem kje, kdaj in kako bodo delali ljudje, ki so diplomirali na medicinski fakulteti, ki velja za najtežjo v državi. In še bolj čudna pa so če nameravajo ti isti ljudje še naprej porivati svojo »Make Slovenia Venezuela Again« agendo in popolnoma nacionalizirati slovenski zdravstveni sistem. Levica na svoji spletni strani pompozno oznanja kako že leta opozarja na »problematiko popoldanskega dela zdravnikov«, ki jih Luka Mesec, Miha Kordiš in drugi paraziti slovenskega davkoplačevalskega denarja zaničljivo imenujejo »zdravniki dvoživke«. Člane stranke, ki bi morala biti po vseh pravilih dobrega okusa prepovedana, pri tem seveda najbolj boli privatizacija zdravstvenega sistema oziroma strah pred zmanjševanjem že tako pretirano razbohotenega slovenskega javnega sektorja (zraven so za malo dobrega okusa dodali še puhlice o korupcijskih tveganjih, lažnih evidentiranjih, preskakovanju čakalnih vrst in njihovemu podaljševanju). Očitno so njihove bojazni tako velike, da so ta teden sklicali nujno sejo odbora za zdravstvo, v okviru katere zahtevajo, da naj se v slovensko zakonodajo vključi konkurenčna prepoved popoldanskega dela pri zasebnih izvajalcih za zdravnike, zaposlene v javnih zdravstvenih zavodih in koncesionarjih. Poleg tega bi si naši ekosocialisti želeli še zvišati davke na dobiček, ki trenutno v zasebnih zdravstvenih ustanovah znašajo 4%. Na tem mestu je potrebno najprej poudariti, da v zdravih demokracijah nihče nima pravice nikogar siliti kje, kdaj in kako bo opravljal svoje delo, saj bi šlo pri tem za nedopusten poseg v svobodno voljo posameznika. To zelo jasno predpisuje tudi 49. člen Ustave Republike Slovenije, ki določa, da je v Sloveniji »zagotovljena svoboda dela«, »da vsakdo prosto izbira zaposlitev«, »da je vsakomur pod enakimi pogoji dostopno vsako delovno mesto« in da »je prisilno delo prepovedano«. Sicer pa bi morala stranka, ki si deklarativno nenehno prizadeva za delavske pravice, svobodo dela in sploh vsakršno svobodo vseh slovenskih državljanov, to še posebej dobro vedeti. Ker pa bi morala biti takšna dejstva v neki demokratični in svobodni državi vsakomur povsem samoumevna, se bomo raje bolj osredotočili na potrebo po širokem in funkcionalnem zasebnem zdravstvu, ki gre skrajno levim strankam tako zelo v nos in proti kateremu je bila primarno uperjena srž današnjega prispevka na uradni strani Levice. Potrebno je namreč vedeti, da zagotavljanje zasebnih zdravstvenih storitev nikakor ne predpostavlja ukinitve univerzalno dostopnega zdravstvenega sistema, v kar nas želijo prepričati člani najbolj radikalne slovenske stranke. Spodbujanje privatne zdravstvene oskrbe je namreč zgolj nujna dopolnitev javnega zdravstvenega sistema, pri čemer gre v prvi vrsti za ponujanje možnosti ljudem, da ti po lastni presoji izberejo svojim željam ter potrebam primerno zdravstveno oskrbo. Na osnovi tega lahko prihaja v primeru privatnih zdravstvenih ambulant (zaradi vpliva prosto-tržnih mehanizmov, ki jih v javnem zdravstvu ni) tudi do zdrave medsebojne konkurence ponudnikov storitev, kar posledično vpliva na dolgoročno zniževanje cen in višanja kakovosti samih storitev, ki jih pacientom nudijo zasebniki.
POIVRE
15. 09. 2021 11.16
-1
Na primarni ravni bi zdravstvene storitve morali izvajati zasebniki.
Robert Schimitz
14. 09. 2021 21.58
+2
se ve kam bodo šle🤣🤣