Noveliranje osnovnega zakona o preprečevanju pranja denarja je bilo potrebno zaradi uskladitve z novo evropsko smernico na tem področju. Nekateri poslanci so izražali prepričanje, da v naši državi pri tem nismo dovolj učinkoviti, po pojasnilih direktorja urada za preprečevanje pranja denarja Klaudija Stroliga pa je slovenski model preprečevanja in zgodnje faze odkrivanja uspešen, medtem ko ima celotni projekt boja proti pranju denarja nekatere kritične točke.
Stroligo je ponovil, da ta zakon ne ureja problematike dela policije, tožilstva in sodišč, torej policijskih preiskav ali pregona in sojenja, glede česar je bilo v razpravi izrečenih največ kritik. Poudaril je, da se pri sodelovanju z drugimi organi dostikrat pojavijo problemi objektivne narave. Tako denimo na ravni sodišč ni za to specializiranih sodnikov, kar pa bi bilo treba rešiti v drugih predpisih.
Z novelo vlada širi krog zavezancev za izvajanje predpisov s področja preprečevanja in odkrivanja pranja denarja ter nekaterim kategorijam zavezancev predpisuje dodatne naloge. Med zavezanci bodo pod določenimi pogoji poslej tudi odvetniki in notarji ter izvajalci dražb in trgovci z umetninami.
Poleg tega predlog novele zakona na drugačen način kot doslej ureja postopke identifikacije strank v zavarovalnicah in igralnicah. Po novem bo vladni urad kot prejemnik podatkov o sumljivih transakcijah lahko v primeru, ko ugotovi, da je neko premoženje namenjeno financiranju terorističnih ali drugih hudodelskih združb, zbrane podatke sporočil pristojnim domačim in tudi tujim državnim organom.
Sprejet zakon o javnih zbiranjih
Z zakonom o javnih zbiranjih se, po besedah državnega sekretarja na ministrstvu za notranje zadeve Bojana Bugariča, ureja način uresničevanja ustavne pravice do mirnega zbiranja in javnih zborovanj na javnih shodih in javnih prireditvah. Vsakdo ima pravico organizirati javne shode in javne prireditve in se jih udeleževati, nikomur pa ni dopustno preprečevati udeležbe na javnem shodu ali javni prireditvi, razen v primerih, ki jih določa ta zakon.
Zakon sicer določa, da mora organizator shod prijaviti najmanj tri dni pred dnevom shoda, prireditev pa najmanj pet dni pred dnevom prireditve. Če organizator v največ šestmesečnem časovnem razdobju na istem kraju organizira istovrstne prireditve, katere je potrebno prijaviti, lahko prijavo poda za vse prireditve v tem obdobju hkrati. Prijavi mora organizator priložiti soglasje lastnice ali lastnika oziroma upravljavke ali upravljavca zemljišča oziroma prostora, na katerem se organizira shod oziroma prireditev in dokazilo, da je o shodu oziroma prireditvi pisno obvestil lokalno skupnost; če se na shodu oz. prireditvi z zvočnimi ali drugimi napravami povzroča čezmeren hrup, pa tudi dovoljenje pristojnega organa. Prepovedano je organizirati shode oziroma prireditve z namenom, da bi se na njih izvrševala kazniva dejanja oziroma pozivalo k izvrševanju kaznivih dejanj ali z namenom povzročanja nasilja, motenja javnega reda oziroma oviranja javnega prometa.
Najbolj sporna določba zakona o javnih shodih pa je gotovo ta, da so demonstracije pred varovanimi objekti, kot sta na primer vlada in parlament, dovoljene le, če so protestniki sto metrov stran od njih.
