Po zagotovilih predlagateljev iz vrst treh vladnih strank (LDS, ZLSD in DeSUS) bo ta omogočil zlasti racionalnejše delo v nacionalnem zakonodajnem telesu, medtem ko je opozicija ob sprejemanju tega akta vseskozi izražala bojazen, da bo njena nadzorna vloga pod krinko racionalizacije povsem izničena.
Po sprejetju novega poslovnika državnega zbora je njegov predlagatelj Tone Anderlič (LDS) povedal, da so po padcu prejšnjega predloga poslovnika minulo jesen z opozicijo ob številnih usklajevanjih tokrat prišli do kompromisa, ob čemer pa je obžaloval, da se temu ni pridružila tudi skeptična manjšina. Pričakoval je namreč manjši odpor pri sprejemanju tega akta, saj je koalicija upoštevala vrsto pripomb, ki jih je opozicija podala ob prejšnjem predlogu poslovnika. Vodja največje koalicijske poslanske skupine je sicer prepričan, da bo novi poslovnik v mnogočem spremenil delo DZ. Predvsem bo poenostavil postopke, odpravil nepotrebna ponavljanja in zavlačevanja, zato Anderlič meni, da so poslanke in poslanci z njegovim sprejetjem naredili veliko delo.
Andrej Vizjak, vodja največje opozicijske poslanske skupine SDS, pa je po sprejetju novega poslovnika dejal, da so v besedilu žal ostale določbe o načinu odločanja kolegija predsednika državnega zbora, ki so bile zanje vseskozi najbolj sporne. Predlagatelj je sicer v tretjem branju nekoliko omilil prvotne rešitve, vendar pa je obveljala določba, da kolegij odloča o času trajanja razprave poslank in poslancev. Ker zoper slednje ni možnega ugovora in naknadnega odločanja na zasedanju državnega zbora, so v SDS glasovali proti takšnemu poslovniku. Kljub temu pa Vizjak ocenjuje, da je sedanje besedilo vendarle precej boljše od tistega, ki ga je poslanska večina minulo jesen zavrnila. "Vredno se je bilo torej še pol leta pozabavati s tem poslovnikom. Predlagatelj je namreč ponekod šel nasproti dopolnilom opozicije, ne pa tudi pri ključnem amandmaju," je še ocenil Vizjak.
