Zastarel pravni okvir je eden ključnih razlogov za poglobitev stanovanjske krize v zadnjih letih; cene na trgu so za mnoge nedosegljive, javnih najemnih stanovanj ni dovolj, mladi in družine vse težje pridejo do primernega doma, je razlog za zakonodajne spremembe navedel minister za solidarno prihodnost Simon Maljevac.
Novela stanovanjskega zakona, ki jo je Državni zbor sprejel s 50 glasovi za in osmimi proti, prinaša ukrepe za krepitev dostopnosti teh stanovanj ter za pravičnost in učinkovitost sistema javnega najema. Cilj je, da bodo javna najemna stanovanja, ki jih je marsikatera občina dojemala kot breme, dojeta kot družbena in razvojna priložnost, je dodal minister.
Z novelo bodo postopki dodeljevanja stanovanj poenostavljeni, občine bodo imele več avtonomije pri določanju prednostnih kategorij. Kot obvezna prednostna skupina bodo na novo opredeljeni mladi, občine bodo tako oblikovale podliste za ključne kadre.
Pomembna novost je tudi sprememba metodologije za določanje neprofitne najemnine, ki v sedanji višini po ministrovih besedah ne zadošča niti za osnovno vzdrževanje stanovanjskega fonda. Najemnina se bo zvišala postopno v štirih letih, še vedno pa bo bistveno nižja od najemnin na zasebnem trgu.
Za najranljivejše skupine bodo še naprej na voljo subvencije. Pri tem bo subvencioniranje neprofitne najemnine od občin prevzela država, občine pa bodo po novem krile subvencije tržnega najema, ki jih sedaj zagotavlja država.
"S tem razbremenjujemo občine in jim pošiljamo jasen signal: vlaganje v javni najem se izplača," je dejal Maljevac.
Odpravlja se tudi pogoj, da mora prosilec za subvencijo tržnega najema kandidirati na razpisu za neprofitno stanovanje. Novela dodatno ureja tudi status neprofitnih stanovanjskih organizacij.
Zakon o financiranju in spodbujanju gradnje javnih najemnih stanovanj predstavlja temelj nove stanovanjske politike, je poudaril minister.
Zakon, ki je bil sprejet z 49 glasovi za in osmimi proti, določa, da se v državnem proračunu v naslednjih 10 letih za gradnjo javnih stanovanj letno nameni 100 milijonov evrov. Od tega bo vsaj 75 milijonov evrov letno namenjenih za vplačilo dodatnega namenskega premoženja v kapital Stanovanjskega sklada RS (SSRS) za gradnjo v lastni režiji ter programe sofinanciranja projektov občin, lokalnih skladov in neprofitnih stanovanjskih organizacij. Do 25 milijonov evrov pa bo namenjenih SID banki za subvencioniranje ugodnih posojil tem subjektom za gradnjo stanovanj.
To bo ministrovih besedah podlaga za gradnjo 2000 stanovanj letno. Stanovanjski fond je po 30 letih krčenja v kritičnem stanju, je dejal minister in dodal, da nobena vlada doslej ni vzpostavila stabilnega vira financiranja gradnje javnih najemnih stanovanj.
Zakon med drugim omogoča tudi brezplačen prenos zemljišč za javno gradnjo, kar bo po ministrovih besedah bistveno znižalo začetne stroške projektov in pospešilo njihovo izvedbo.
Zakon je imel učinke že pred sprejemom, je povedal Maljevac. SSRS je namreč nedavno najavil, da ima v pripravi gradnjo 2000 stanovanj za letošnje in prihodnje leto. "Skupaj je Stanovanjski sklad RS na plano povlekel projekte s skupno več kot 1500 stanovanji, in to predvsem zaradi signala, ki smo ga dali," je dejal minister.
Pripomogle so tudi dokapitalizacije SSRS, je dodal. Doslej so skladu namenili 151 milijonov evrov, v proračunu za 2026 je predvidenih dodatnih 100 milijonov. Izvedena 100-milijonska dokapitalizacija se bo po ministrovih besedah prednostno prelila v sedem projektov s približno 700 stanovanji.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.